Pametne vasi zahtevajo medsektorsko povezovanje

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Pametne vasi zahtevajo medsektorsko povezovanje

Datum: 01. oktober 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Nove tehnologije , Ekonomija , En.vizija

Po tem, ko je letošnje poletje Evropska komisija predstavila dolgoročno vizijo za podeželska območja EU ter predloga za pakt za podeželje in za akcijski načrt za podeželje, katerih cilj je okrepiti in povezati podeželska območja v državah članicah EU, da ta postanejo odporna in uspešna, je v petek v Posavju potekala mednarodna konferenca »Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo«, na kateri so se najvidnejši evropski in domači politiki strinjali, da pot do pametnih vasi vodi le skozi medsektorsko povezovanje in sodelovanje. – Primer aktivnega lokalnega povezovanja in sodelovanja so tudi lokalne energetske skupnosti, ki aktivno vznikajo tudi v Sloveniji.

V Evropski uniji danes na podeželju živi skoraj 31 odstotkov prebivalstva, podeželje pa zajema kar 80 odstotkov vseh površin, kjer si Unija želi izboljšati razmere in s tem kakovost življenja, je v uvodnem delu konference o pametnih vaseh, ki jo je na Gradu Rajhenburg v živo spremljala tudi Energetika.NET, povedala Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka, pristojna za demokracijo in demografijo. Šuica je povedala tudi, da je Slovenija med državami članicami EU z najstarejšim prebivalstvom, se je pa nasploh v zadnjih letih življenjska doba Evropejcev povečala za približno desetletje, kar pa pomeni tudi, tako komisarka, da je treba delati dlje. Srebrna ekonomija v EU po njenem intenzivno narašča in že danes močno presega tri bilijone evrov.

»Pametne vasi bodo omogočile evropski način življenja«

Da živimo v času hitrih sprememb, med drugim hitrega staranja družbe, podnebnih sprememb in na drugi strani digitalizacije, kot ene od megatrendov, je nadalje spomnil Franc Bogovič, evropski poslanec in soorganizator konference »Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo«. Po njegovem bodo prav »pametne vasi omogočile evropski način življenja«, zato si je treba prizadevati za spodbujanje inovativnih rešitev, kot so denimo t.i precizno kmetijstvo, ki predstavlja nov odnos do zemlje, pa za trajnostni turizem, lokalne energetske skupnosti in za digitalni napredek pa za, na primer, inovativne mobilnostne storitve za podeželje ter (e-)oskrbo za varno in kakovostno bivanje starejših na podeželju ter nasploh za trajnostni razvoj podeželja. Preberite tudi gostujoči komentar Franca Bogoviča "Smo pripravljeni na 55?".

Dosega napredka na danem področju pa zahteva skupne napore, torej povezovanje in sodelovanje, je spomnil predsednik Evropskega odbora regij Apostolos Tzitzikostas, medtem ko je generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih Qu Dongyu opozoril na nujnost medsektorskega povezovanja in na načelo, da »se na nikogar ne pozabi«.

Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je nadalje menil, da moramo doseči, da bo podeželje ponujalo kakovost bivanja za vse starostne skupine, vključno z družinami in seveda otroci. Da koncept pametnih vasi zelo dobro razumejo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je zatrdil tudi minister Jože Podgoršek, ki je povedal, da bodo na ministrstvu tako za lokalne akcijske skupine (LAS) namenili približno 30 milijonov evrov, od tega pa bo po njegovem precejšen del sredstev namenjen prav razvoju pametnih vasi.

Ob robu konference »Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo« so ustanovili Forum pametnih vasi (v angl. Smart Villages Forum), v katerega se bodo lahko vključevali deležniki zainteresirani za razvoj pametnih vasi in podeželja.

Digitalizacija da, a tehnologija ne sme biti cilj!

Da so vasi pomembne z več vidikov, od kulturne identitete do naravnih virov in - še sploh - z vidika zagotavljanja hrane, je spomnil še Zvone Černač, minister, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, ki je povedal tudi, da bo iz načrta za okrevanje in odpornost za razvoj podeželja namenjeno 1,8 milijarde evrov sredstev, kohezijska politika pa bo po njegovem »morala podpirati tudi manjše sisteme«. Eno od področij, ki jih bo aktualna kohezijska politika pokrivala, je na primer pokritost s širokopasovnim omrežjem na območjih, kjer te pokritosti še ni, je povedal in dodal, da pa je velik del sredstev, namenjen podeželju, treba nameniti tudi razvoju širše komunalne infrastrukture.

Mark Boris Andrijanič je ob tem dejal, da si je Slovenija z novo službo vlade za digitalno preobrazbo, ki jo vodi kot minister za digitalno preobrazbo, zadala, da postane ena digitalno najnaprednejših držav v Evropi, z razvojem pametnih vasi na čelu. Slednje bi morale spodbujati samozaposlovanje in nastanek novih podjetij in s tem napredek mladih generacij, je med drugim menila Marijana Petir, predsednica odbora za kmetijstvo in poslanka v hrvaškem Saboru, ki je poudarila, da bi morali za hitrejši razvoj na tem mestu v proces oblikovanja potrebnih ukrepov v večji meri vključiti ljudi s podeželskih območij, torej ubrati pristop »od spodaj navzgor«. Da je treba, ko govorimo o razvoju pametnih vasi, postaviti v ospredje ljudi oz. posameznika, se je strinjala tudi finska poslanka Evropskega parlamenta Elsi Katainen, ki je opozorila tudi, da se, ko govorimo o razvoju podeželja, ne smemo omejiti le na kmetijstvo.

Ključno za koncept pametnih vasi je torej povezovanje, je ob robu osrednjega dela konference poudaril evropski poslanec in pobudnik evropske akcije za pametne vasi Franc Bogovič. »Drugo je, da ne razmišljamo vsi o tem, da se bomo šli (vsi) digitalizacijo, ampak da razmišljamo o tem, kako bomo (vsi) rešitve, ki jih digitalizacija prinaša, uporabili za nadaljnji razvoj.«

»Če želimo delovati pametno, to ne pomeni le digitalno (delovanje). Pametno je namreč tudi zeleno, sistemsko, vzdržno in nekaj, kar ustvarja dodano vrednost. A slednjega ne dosežemo nujno le s tehnologijo, saj tehnologija ne sme biti cilj, ampak le orodje, zato se pogovarjajmo o pametnih rešitvah, ki jih bomo torej s tehnologijami podprli na trajnosten način,« pa je sklenila še nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki se je navezala na Bogoviča, ko je dejala, da je potreben predvsem dialog in sodelovanje.

V strokovnem delu konference je med primeri dobre prakse na področju razvoja podeželja našla mesto tudi SunContract energetska tržnica, kot tehnološka rešitev za podporo samooskrbnih in podnebno nevtralnih skupnosti. SunContract oz. podjetje SONCE energija, pod katerim omenjena platforma deluje, je namreč nedavno s priključitvijo dveh sončnih elektrarn v vasi Zavrate pri Radečah s skupno močjo 50 kW omenjeno vas preobrazilo v prvo 100-odstotno samooskrbno vas v skladu z novim zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (VEČ).

Spomnimo še, da je Energetika.NET, v okviru izbora energetsko najbolj prodornih občin En.občina 021, letos tudi prvič podelila posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti, ki je šlo v roke Občini Luče (VEČ). Preberite tudi: V Lučah uspeli doseči trikrat višjo sončno proizvodnjo, kot je omogočalo omrežje.