Občina Velenje bi lahko do leta 2030 v celoti opustila premog
Datum: 01. junij 2023
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Premog
, Energetska politika
, Nove tehnologije
, Vodik
V naslednjih petih letih želijo v občini Velenje zmanjšati izgube in porabo toplotne energije za vsaj 30 odstotkov in preiti na nizkotemperaturni režim. Glavni cilj pa ostaja optimiziranje sistema, ki bo zagotovil stabilen in cenovno ugoden vir tudi v prihodnje, saj si želi občina do leta 2030 v celoti izstopiti iz premoga in preiti na zelene vire energije, je dejal direktor občinske uprave Iztok Mori v torek na generacijskem forumu občine z občani.
»Do leta 2030 bi moralo mesto postati zeleno. Ne samo skozi toplotno ogrevanje, ampak tudi na področju mobilnosti in drugih relevantnih sektorjev,« je na forumu poudaril Mori.Hkrati je omenil, da si v okviru preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline želijo spodbuditi občane, da pristopijo k energetskim sanacijam svojih nepremičnin. Župan velenjske mestne občine Peter Dermol je med konferenco podal apel, da država pripravi dodatne finančne spodbude za energetske sanacije, tako za lastnike nepremičnin kot za lokalno skupnost, ter da se za prebivalce Šaleške doline namenijo dodatna sredstva za preobrazbo iz podnebnega sklada.
V občini želijo med drugim do konca letošnjega leta tudi pripraviti program sanacij vseh zgradb v občini, tako javnih kot zasebnih.
»Energetske sanacije objektov so nujne, zato si prizadevamo za večjo dostopnost sredstev za sofinanciranje iz različnih skladov. Največji izziv, ki je pred nami, je doseči komunikacijo in sodelovanje vseh - občanov, občine, države in Evropske unije. Občani potrebujejo več informacij o tem, kako se obnove lotiti in kateri ukrepi so zanje najprimernejši, zato smo za brezplačne nasvete vzpostavili Energetsko pisarno,« je občina zapisala v sporočilu za javnost.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je v video nagovoru udeležencem pojasnil, da mora Slovenija na področju postavljanja obnovljivih virov postati bolj odločna. »Vesel sem, da Šaleška dolina prepoznava pomembnost zelenega prehoda. Želim si, da bi bila na lokaciji doline postavljena tudi prva plavajoča sončna elektrarna. Tudi ideja o vodikovih projektih v dolini in transformacija daljinskega ogrevanja so zagotovo korak v zeleno smer,« je dejal Kumer.
»Cilj preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja je, da imamo po končani tranziciji zelene, obnovljive alternativne vire toplotne oskrbe, da imamo prenovljen daljinski sistem z minimalnimi izgubami in da so vse stavbe na območju občine energetsko sanirane. Samo to je recept za ekonomsko vzdržen sistem za vse uporabnike in hkrati pot do novega, zelenega vira za toplotno oskrbo Šaleške doline,« je dejal Dermol.
Spomnil je, da so v občini že pripravili akcijski načrt preobrazbe do leta 2030, zagotovili 18 milijonov evrov EU sredstev za obnovo cevovodov in podpostaj, sanirali tri stanovanjske občinske bloke, postopoma bodo sanirali javne objekte, sodelujejo tudi z upravniki in izvajalci delitev toplote.
Na forumu so sicer sogovorniki poudarili, da bo uspešnost preobrazbe in prehod na nove vire odraz povezovanja med etažnimi lastniki, upravniki in skladi, ki bodo predstavljali vir financiranja investicij energetskih sanacij večstanovanjskih stavb in individualnih hiš.
Janez Ranšak iz Komunalnega podjetja Velenje je dejal, da je preobrazba daljinskega sistema Šaleške doline sestavljena iz treh faz. V prvi fazi bodo izvedli novo izolacijo in podpore na distribucijskem omrežju.
»Samo v Velenju bo treba obnoviti 6 km vročega voda. Sledi tudi posodobitev toplotnih postaj s sekundarnimi in primarnimi omrežji. Načrtujemo pa tudi vključitev manjšega obnovljivega vira v sistem. Prva faza bo predvidoma trajala do leta 2027. V okviru prve faze bomo tako zagotovili, da bo sistem porabljal 21.150 ton manj premoga in letni prihranek toplotne energije bo znašal 76.559 MWh,« je dejal Ranšak.
V drugi fazi pa je načrtovana vzpostavitev novih enot za proizvodnjo toplote iz OVE, tretja faza pa bo obsegala vključitev sočasne energetske sanacije stavb, da se zagotovi prehod na nižji temperaturni režim.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je v video nagovoru udeležencem pojasnil, da mora Slovenija na področju postavljanja obnovljivih virov postati bolj odločna. »Vesel sem, da Šaleška dolina prepoznava pomembnost zelenega prehoda. Želim si, da bi bila na lokaciji doline postavljena tudi prva plavajoča sončna elektrarna. Tudi ideja o vodikovih projektih v dolini in transformacija daljinskega ogrevanja so zagotovo korak v zeleno smer,« je dejal Kumer.
Alternativni toplotni viri
Generacijski forum z občani je sicer po mnenju občine prinesel prve odgovore na izjemno pomembno vprašanje prihodnosti Šaleške doline, kako priti do prihrankov toplotne energije.
»Cilj preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja je, da imamo po končani tranziciji zelene, obnovljive alternativne vire toplotne oskrbe, da imamo prenovljen daljinski sistem z minimalnimi izgubami in da so vse stavbe na območju občine energetsko sanirane. Samo to je recept za ekonomsko vzdržen sistem za vse uporabnike in hkrati pot do novega, zelenega vira za toplotno oskrbo Šaleške doline,« je dejal Dermol.
Spomnil je, da so v občini že pripravili akcijski načrt preobrazbe do leta 2030, zagotovili 18 milijonov evrov EU sredstev za obnovo cevovodov in podpostaj, sanirali tri stanovanjske občinske bloke, postopoma bodo sanirali javne objekte, sodelujejo tudi z upravniki in izvajalci delitev toplote.
Na forumu so sicer sogovorniki poudarili, da bo uspešnost preobrazbe in prehod na nove vire odraz povezovanja med etažnimi lastniki, upravniki in skladi, ki bodo predstavljali vir financiranja investicij energetskih sanacij večstanovanjskih stavb in individualnih hiš.
Preobrazba v treh fazah
Janez Ranšak iz Komunalnega podjetja Velenje je dejal, da je preobrazba daljinskega sistema Šaleške doline sestavljena iz treh faz. V prvi fazi bodo izvedli novo izolacijo in podpore na distribucijskem omrežju.
»Samo v Velenju bo treba obnoviti 6 km vročega voda. Sledi tudi posodobitev toplotnih postaj s sekundarnimi in primarnimi omrežji. Načrtujemo pa tudi vključitev manjšega obnovljivega vira v sistem. Prva faza bo predvidoma trajala do leta 2027. V okviru prve faze bomo tako zagotovili, da bo sistem porabljal 21.150 ton manj premoga in letni prihranek toplotne energije bo znašal 76.559 MWh,« je dejal Ranšak.
V drugi fazi pa je načrtovana vzpostavitev novih enot za proizvodnjo toplote iz OVE, tretja faza pa bo obsegala vključitev sočasne energetske sanacije stavb, da se zagotovi prehod na nižji temperaturni režim.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
