O čem vse govorimo, ko govorimo o elektromobilnosti

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

O čem vse govorimo, ko govorimo o elektromobilnosti

Datum: 16. oktober 2020

Tema: Električna energija , OVE in URE , Promet

O prihodnosti mobilnosti in o tem, česa vsega se je treba zavedati, ko govorimo o elektromobilnosti, v večerni spletni razpravi Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS in dobavitelja električne energije GEN-I

Jaguar Land Rover v elektrifikacijo, a le z eno nogo

»Elektrifikacije se lotevamo resno in celostno. Nimamo pa namena reorganizirati podjetja za proizvodnjo le električnih vozil. Izdelujemo namreč avtomobile, da gredo lahko okoli sveta, zato je manjši problem infrastruktura, ki bi podpirala elektromobilnost. Ogromno investicij smo tudi vložili v razvoj novih (klasičnih) motorjev, kar pomeni, da moramo zagotoviti tudi poslovni model, ki nam bo omogočil povrnitev vloženih sredstev,« je v četrtkovi večerni spletni razpravi 'Zelena transformacija – prihodnost mobilnosti in obnovljivih virov energije', ki jo je pripravilo Društvo VTIS, podprlo pa podjetje GEN-I, povedal Jure Vrhunc, vodilni inženir v avtomobilskem podjetju Jaguar Land Rover, o prihodnji usmeritvi omenjene družbe. Zato se v Jaguar Land Roverju niso odločili za prehod na popolno elektrifikacijo njihovega portfelja vozil, čeravno so znotraj tega močno povečali izbor znamk tudi električnih vozil.

Da bodo podjetja res ogljično nevtralna do sredine stoletja (VEČ), pa bo težko doseči, je menil in dodal, da lahko električna vozila le deloma prispevajo k temu cilju. Poleg tega, tako Vrhunc, se je treba zavedati tudi virov električne energije, saj niso vsi viri zares 'čisti'. Je pa tudi elektrika le eno od pogonskih sredstev in niti ni to nujno tesno povezano z avtonomnostjo vozil, ki pa nasploh povsem 'podira' koncept mobilnosti, kot jo poznamo danes, je nanizal in omenil še vodik, ki se mu prav tako namenja vse več pozornosti. A tudi tu so omejitve, je stvaren Jure Vrhunc. Pri tem se sam sprašuje, če je res smiselno namestiti na avto baterijo, ki je tako težka, da sama vožnja na koncu sploh ni učinkovita.

Avto nam služi kot prevozno sredstvo, torej nam pomaga priti od točke A do točke B, kar pa lahko dosežemo tudi z drugimi sredstvi, a za to je po mnenju Nejca Geržiniča - ta kot doktorski študent prometnega načrtovanja na Tehnični Univerzi v nizozemskem Delftu raziskuje potovalne navade in pripravljenost uporabljati deljene prevoze na klic ('ride-sharing' oz. storitve kot je denimo UberPOOL) ter, kako te storitve čim bolje povezati z obstoječimi trajnostnimi oblikami prevoza, sodeluje pa tudi v Koaliciji za trajnostno prometno politiko nevladne organizacije CIPRA - treba imeti tudi dobro razvito infrastrukturo tako javnega prevoza kot kolesarskih stez in pešpoti.

Obnovljiva energija in povezljivost naprav

Maša Švab, vodja službe za trajnostni razvoj in elektromobilnost v družbi GEN-I, je glede same elektromobilnosti med drugim povedala, da bi morali na danem področju po državah - že samo v Evropi - uskladiti osnovne izzive uporabniških izkušenj, kot je že samo način polnjenja, nadalje pa je kot ključno izpostavila tudi način pridobivanja električne energije, saj »če ne porabljamo 'obnovljive energije', potem nismo prav dosti naredimo za naš planet«. Da bo nasploh minilo še kar nekaj časa, da (če) bomo imeli avtomobile povsem brez ogljičnega odtisa, pa je menil Jure Vrhunc.

Da se je področje električne energije v zadnjih letih izjemno spremenilo, obnovljivi viri energije (OVE) so ga naredili tudi precej stohastičnega in tudi produkti električne energije so postali vse bolj volatilni, pa je v sklepnem delu spletnega dogodka 'Zelena transformacija – prihodnost mobilnosti in obnovljivih virov energije' član uprave GEN-I dr. Igor Koprivnikar začel predstavitev podjetja GEN-I, sicer tudi zlatega partnerja društva VTIS.

Kot je med drugim dejal, bo GEN-I, ki je v Sloveniji zelo dejaven na področju fotovoltaike in samooskrbnih rešitev za gospodinjske odjemalce, med drugim v naslednjih dveh letih Severni Makedoniji zgradil 17-megavatno sončno elektrarno (VEČ), letos pa bodo prodali skupno za več kot 100 teravatnih ur električne energije (lani 80 TWh).

»Za prodornost pa je sicer ključnih več faktorjev«, je povedal Igor Koprivnikar in dodal, da tako v podjetju na področju trgovanja ubirajo čim bolj holističen pristop ponudbe stroškovno učinkovitih produktov, »ključna pa je tudi komponenta tveganja«. S ciljem povečanja končnih odjemalcev so pozorni tudi na možnosti akvizicij, in to tudi na tujih trgih, je sklenil in omenil še intenzivno spreminjajoče se tehnologije, tako na ravni dobave in na ravni odjema, kjer je zatorej ključna povezljivost naprav, od elektrarn (fotovoltaičnih in virtualnih) do elektromobilnosti.