NVO: COP28 odprl pot svetu brez fosilnih goriv, a je polna lukenj
Datum: 14. december 2023
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
, Emisije CO2
, Ekologija
Končni sporazum COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico; gre za kompromis, povsem nezavezujoč in ne zgodovinski sporazum, poudarjajo nevladniki.
Sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju s strani skoraj 200 držav, poziva k odmiku od uporabe fosilnih goriv (a ne njihovi odpravi), in s tem priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, je za Energetiko.NET komentirala Barbara Kvac iz Focusa in dodala, da gre pri tem za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum po njenih besedah vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in bo financiran na pravičen način. Sredstva za doseganje pravičnega prehoda od fosilnih goriv morajo po njenih besedah zagotoviti države in podjetja, ki so glavni onesnaževalci.»Najbolj ranljivim in prizadetim državam ne more biti prepuščeno breme financiranja prehoda za reševanje krize, ki je niso povzročili,« je poudarila. Kot pozitivno je označila sicer sprejetje odločitve o ustanovitvi sklada za izgube in škode, vendar se porajajo pomisleki okoli zadostnih sredstev in virov teh sredstev. Po njenem pojasnilu zaenkrat napovedana vplačila niso nova oziroma dodatna, kot je bilo obljubljeno s strani pogodbenic. »Gre v glavnem za premeščanje sredstev, za uradno razvojno pomoč ali druge dele podnebnega financiranja.«
Med ključnimi ukrepi, ki bi omogočili konec obdobja fosilnih goriv, Kvac navaja tudi odpravo vseh subvencij za fosilna goriva. »S tem, ko finančno spodbujamo rabo fosilnih goriv, hkrati dražimo ukrepe zmanjševanja. Opuščanje nikakor ne gre skupaj s hkratnim podpiranjem.«
Kompromisni in ne zgodovinski sporazum
Na podnebni konferenci v Dubaju je bil v svet podan »kompromis« in ne »zgodovinski« sporazum – »nekje v daljavi izgleda konec dobe fosilnih goriv, a pri tem nismo prav nič ambiciozni«, so za Energetiko.NET komentirali v Greenpeace Slovenija.
Kot poudarjajo, je namreč »sporočilo zakopano pod številnimi nevarnimi motilci (ki preusmerjajo pozornost stran od opuščanja fosilnih goriv) in, kar je najbolj pomembno, ni podkrepljeno z zadostnimi sredstvi za hitro in pravično izvedbo«.
Tudi v okoljski organizaciji Umanotera poudarjajo, da je kljub »deklarativnemu koraku naprej« podnebna konferenca »še vedno ujeta v primežu kapitalskih lobijev«. Kot poudarjajo, je poziv k odmiku od fosilnih goriv »povsem nezavezujoč in brez nujno potrebne časovnice opuščanja, ki bi bila skladna z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C«.
Hkrati pa je sporazum »presplošen, saj ne poziva k prenehanju pridobivanja fosilnih goriv, temveč pušča odprte možnosti za razmah dokazano neuspešnih tehnologij zajema in shranjevanja ogljika, za kar si je fosilni lobi, ki je bil na konferenci prisoten v največjem številu do sedaj, intenzivno prizadeval«.
Sporazum po njihovih navedbah prav tako ni ponudil »zadovoljivega« odgovora na to, kako bodo številne najbolj ranljive države finančno in tehnološko podprte pri postopnem opuščanju odvisnosti od fosilnih goriv ter pri izgradnji odpornosti na ekstremne vremenske razmere.
»Obljubljenih 700 milijonov dolarjev v skladu za kritje izgub in škode predstavlja zgolj 0,2 % izgub, s katerimi se države globalnega juga zaradi že vidnih posledic podnebnih sprememb soočajo na letni ravni.«
Dosežen je bil maksimum
Minister za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Bojan Kumer je po koncu vrha COP28 povedal, »da so v Dubaju dosegli maksimum, kar lahko dosežemo. Gre za kompromis, da določene države ne odidejo oz. ne blokirajo sporazuma. Zadovoljstvo ni maksimalno, je pa dovolj veliko, saj gre za zgodovinski dosežek«, je dejal glede na sporočilo ministrstva in pojasnil, da v zgodovini podnebne konference doslej še ni bilo v nobenem besedilu omenjenih fosilnih goriv; »res je, da je omejeno na energetske sisteme, ampak nekje je treba začeti«.Kot ključen dosežek konference vidi Kumer v tem, »da bomo hitro, v tem desetletju, začeli obravnavati oz. zmanjševati posledice podnebnih kriz, hkrati smo že prvi dan dosegli ustanovitev Sklada za izgube in škodo«. Slovenija je napovedala prispevek v višini 1,5 milijona evrov.
»Želja vseh nas pa je, da bi bile tudi otoške države na drugi strani slišane, ker čutijo, da ni dosežen maksimum, po drugi strani pa je ključno, da je EU skupaj s predsedstvom odigrala eno ključnih vlog,« je še pri tem poudaril minister.
Spomnimo, da so v okviru COP28 države pozvale tako k potrojitvi jedrskih zmogljivosti do 2050 in potrojitvi obnovljivih zmogljivosti do 2030.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
