Novi jedrski projekti bodo v prihodnje še precej bolj konkurenčni

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Novi jedrski projekti bodo v prihodnje še precej bolj konkurenčni

Datum: 13. januar 2021

Avtor: Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Energetska politika , Emisije CO2

Novi jedrski projekti bodo v prihodnje postali še precej bolj konkurenčni, kot so trenutno, med drugim tudi zaradi znanja, ki smo ga pridobili z nedavnimi projekti, in razvoja majhnih modularnih jedrskih reaktorjev, je v ponedeljek v okviru virtualne konference Reuters Next dejala generalna direktorica Svetovne jedrske zveze (WNA) Sama Bilbao y Leon. Z novimi tehnologijami in rešitvami se je v jedrsko industrijo vrnilo »precejšnje navdušenje«, je ob tem dodal direktor za jedrsko energijo pri odvetniški družbi Hunton Andrews Kurth in vodja njene pisarne v Tokiu George Borovas.

»Jedrska proizvodnja je trenutno drugi največji vir nizkoogljične električne energije na svetu – in celo prvi, če upoštevamo samo države OECD,« je med razpravo o jedrski energiji in njeni prihodnosti izpostavila Bilbao y Leon.

Po navedbah strokovnjakinje je ob koncu leta 2020 obratovalo 441 jedrskih reaktorjev (v 31 državah), gradilo pa se jih je še več kot 50 (v 19 državah). Zagnanih je bilo pet novih reaktorjev, in sicer na Kitajskem, v Rusiji, v Belorusiji in v Združenih arabskih emiratih. Zadnji dve državi sta novinki med jedrskimi državami in sta torej vzpostavili »povsem nova jedrska programa«.

Lani se je začela tudi gradnja sedmih novih jedrskih reaktorjev na Kitajskem in v Turčiji, kjer je slednja prav tako novinka. »Ob tem je zanimivo tudi to, da ti novi reaktorji, ki so v gradnji, vključujejo tudi hitri jedrski reaktor in majhni jedrski reaktor na Kitajskem,« je izpostavila Bilbao y Leon ter dodala, da naj bi v letu 2021 začelo obratovati še 15 novih reaktorjev.

»Nekaj držav, na primer Nemčija, Belgija in Španija, resda razmišlja o dokončnem zaprtju obstoječih jedrskih elektrarn, a je po drugi strani tudi precej držav, ne le v Evropi, ampak po celem svetu, ki dejansko poskušajo razširiti jedrsko proizvodnjo. Nekatere vzhodnoevropske države denimo zelo aktivno delujejo v smeri novih jedrskih elektrarn – nekatere, kot je Poljska, celo prvič. Velik poudarek na nadaljnjem delovanju jedrskih elektrarn je čutiti tudi v Združenem kraljestvu, Franciji, na Finskem in na Nizozemskem,« je naštela Bilbao y Leon.

Izogibanje »katastrofalnim« podnebnim spremembam

V razpravi o tem, ali ima jedrska energija prihodnost, je predsednik in izvršni direktor družbe Centrus Energy Dan Poneman dejal: »Odvisno je od tega, ali se želimo izogniti katastrofalnim podnebnim spremembam. Če si tega želimo, je odgovor da.«

»Ne glede na to, ali upoštevamo ugotovitve Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) in slavnega poročila o segrevanju ozračja za 1,5 stopinje Celzija ali pa ugotovitve Mednarodne agencije za energijo (IEA) in njenih scenarijev – če hočemo imeti sploh kakšno možnost približanja cilju pariškega podnebnega dogovora, torej ohranjanju dviga temperature pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijske ravni, se mora prispevek jedrske energije najverjetneje vsaj podvojiti. In če zaupamo poročilu IPCC, dve stopinji nista dovolj, če ciljamo na 1,5 stopinje, pa je ta korak še bolj utemeljen. Ob tem je predvidena tudi maksimalna vpeljava sončne in vetrne energije ter baterijskega shranjevanja. Vrzeli ne moremo zapolniti brez znatnega deleža jedrske energije,« je izpostavil Poneman.

Premagovanje ovir

Bilbao y Leon je ob tem izpostavila dve veliki oviri za nadaljnji in celo pospešeni razvoj na področju jedrske energije. »Zagotoviti moramo enake pogoje z vseh vidikov, tako na ravni politik kot na ravni trga. Potrebujemo novo paradigmo, ki se bo res osredotočala na pristno javno dobrobit, kjer se bo zdravstvene, okoljske in družbeno-ekonomske učinke vseh virov energije dejansko preučilo sočasno in v istem kontekstu, sledila pa bo nepristranska primerjava. Ko bo to storjeno, bo precej lažje videti, da lahko jedrska energija pozitivno prispeva h gospodarstvu in k razogljičenju elektroenergetskih sistemov.«

Po mnenju strokovnjakinje je pomembno tudi usklajevanje regulativnih postopkov, opazna pa je tudi »potreba po večji mednarodni doslednosti, učinkovitosti in predvidljivosti pri izdaji licenc za nove reaktorje. Ko pogledamo scenarije za predvideno rast jedrskega sektorja, vidimo, da potrebe presegajo trenutna prizadevanja na tem področju.«

Kot je dodal Poneman, mora jedrska industrija obenem tudi »znižati stroške. K temu bi sicer pripomogle regulativne reforme, a bo treba razviti tudi pametnejše, cenejše in hitrejše proizvodne metode.«

Industrija mora po mnenju Ponemana tudi povrniti javno zaupanje v jedrsko energijo. »Zaupanje javnosti pridobimo tako, da ji pokažemo, da so naše zasnove hitrejše, boljše in cenejše ter da nam lahko zagotovijo velikanske količine čiste energije in da se bomo brez njih še naprej soočali z dvigom morske gladine, izgubo polarnega ledu, uničenjem koralnih grebenov itd.«

Nižanje stroškov

Industrija sicer že deluje v smeri zmanjševanja stroškov. Kot je pojasnil Borovas, reaktorji tretje generacije (Gen III) že obratujejo. »Ko začne reaktor enkrat obratovati, se stroški znižajo, standardizacija pa se okrepi, tako da lahko uspešno repliciramo že narejeno,« je dejal.

Majhni jedrski reaktorji se počasi razvijajo in »obetajo, da bodo cenejši, varnejši, boljši. Menim, da bo to vodilo tudi v drugačne rešitve na področju financiranja, saj bomo lahko pri manjših modularnih reaktorjih, ki bodo nato šli v serijsko proizvodno, uporabili diskretnejše finančne rešitve,« je dejal Borovas.

»Na splošno se je v zadnjih nekaj letih v jedrsko industrijo vrnilo 'precejšnje navdušenje'. Na nek način me to spominja na tehnološko revolucijo, ki se je v osemdesetih letih preteklega stoletja zgodila na področju drugih tehnologij. Opaziti je namreč precej navdušenja, različnih tehnologij, mikroreaktorjev in drugih rešitev – na različnih področjih gospodarstva. Menim, da bo jedrska energija igrala ključno vlogo pri razvoju varne in zanesljive oskrbe z električno energijo za svet prihodnosti,« ocenjuje Borovas.

Kot je medtem dejal predsednik in izvršni direktor družbe GE Hitachi Nuclear Energy Jay Wileman, je, če želimo, da majhni modularni reaktorji konkurirajo drugim oblikam proizvodnje elektrike, pomembno reaktor poenostaviti in tako znižati stroške ter omogočiti uporabo obstoječe dobavne verige. Pomembno pa je misliti tudi na to, kako se bo s pomočjo majhnih modularnih reaktorjev lotilo vprašanj procesne toplote, proizvodnje vodika in daljinskega ogrevanja, saj tudi to poveča njihovo vrednost. GE Hitachi namerava na ta vprašanja odgovoriti z majhnim modularnim reaktorjem BWRX-300, ob čemer cilja na zagon te rešitve do leta 2028, je dejal Wileman.

Bilbao y Leon je v zaključku izpostavila, da bodo novi jedrski projekti »postali še precej bolj konkurenčni, kot so trenutno«, kar bo med drugim posledica precejšnjega znanja, »ki smo ga pridobili z nedavnimi projekti, za katere pa bi si želeli, da bi redkeje presegali zastavljen časovni in finančni okvir.«

»Tudi če pogledamo izravnane stroške proizvodnje električne energije (LCOE) v jedrski proizvodnji, vidimo, da se več kot 70 odstotkov dejansko nanaša na stroške financiranja. To pomeni, da se bodo stroški, če bodo jedrskim projektom na voljo konkurenčna in pravična finančna sredstva (tudi glede na druge vire energije), še dodatno znižali. To torej kaže na pomen enakih konkurenčnih pogojev,« je izpostavila Bilbao y Leon.

Kot je dodala, nam je z »majhni modularni reaktorji dana priložnost, da postanejo jedrski projekti zaradi njihove majhnosti bolj stroškovno ugodni. Jedrsko energijo utegnejo razširiti celo na trge, ki pred tem niso razmišljali o njeni vpeljavi.«

Vlada ZDA je lani zagnala demonstracijski program za napredne reaktorje, v okviru katerega je financirala že dve napredni zasnovi reaktorjev, nepovratna sredstva pa je podelila tudi drugim reaktorjem, ki naj bi jih še razvili, je navedel Poneman, ki s svojim podjetjem, Centrus Energy, razvija novo obliko goriv z visoko koncentriranim nizko obogatenim uranom. Ena od omenjenih dveh zasnov, ki sta bili izbrani za gradnjo naprednega proizvodnega reaktorja, je reaktor Natrium. Zgradilo ga bo podjetje TerraPower, ki ga je ustanovil Bill Gates, v sodelovanju z družbo GE Hitachi. V okviru te zasnove »se toploto, proizvedeno ob jedrski reakciji, uporabi za segrevanje staljene soli, ki lahko nato prevzame vlogo baterije in podpre dodatno rabo sončne energije,« je dejal Poneman. »Torej gre pri odločanju za bodisi jedrsko energijo bodisi sončno in vetrno energijo za lažno dihotomijo, ki škodi našim splošnim energetskim in podnebnim ciljem,« je dodal.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.