Naj bo naša prihodnost ogljično nevtralna
Datum: 04. maj 2020
Avtor: Nina Bračko Colja
Kategorija: En.vizija
Tema:
Emisije CO2
, Ekonomija
, Ekologija
, En.vizija
Vsakdo izmed nas se včasih na sončen dan zbudi, pogleda v nebo in se mu zazdi, da dan preprosto ne more biti bolj jasen in zrak, ki ga vdihuje, bolj čist. Pa na žalost ni tako. V zadnjih petih letih smo kar dvakrat doživeli najvišje izmerjene temperature površja Zemlje v zgodovini našega planeta. NASA leti 2016 in 2019 namreč označuje kot najbolj vroči leti v zgodovini, kar je zelo verjetno več kot le naključje. V resnici je bilo zadnjih pet let najtoplejših v zadnjih 140 letih, odkar se temperature površja Zemlje beležijo v zgodovinskih zapisih. Da se to zgodi, mora zelo verjetno obstajati neki ključni dejavnik in zdi se, da se le-ta imenuje globalno segrevanje.
Stopnja segrevanja v zadnjih tridesetih letih pospešeno narašča, in sicer kar trikrat hitreje od stoletnega trenda. Massachusetts Institute of Technology (MIT) v svoji raziskavi ugotavlja, da je prišlo v letih od 1970 do danes do 100-odstotnega povečanja intenzivnosti in trajanja orkanov ter tropskih neviht. Slednje gre pripisati povečani količini emisij CO2 v naši atmosferi. Zaradi povečane koncentracije izpustov se je posledično zvišala temperatura površine Zemlje, toplejše vreme pa povzroča povečanje intenzivnosti tropskih neviht in orkanov.Na žalost se z globalnim segrevanjem povezujejo tudi druge naravne katastrofe, kot so neobvladljivi požari, potresi in v zadnjem obdobju celo intenzivnost širitve novega koronavirusa. Številne študije namreč kažejo, da se večina žarišč, z največjim deležem okuženih na število prebivalcev, nahaja prav v predelih držav, kjer je največ visoko onesnaževalne industrije. Po drugi strani verjamem, da so le redki med nami spregledali prebujanje narave na teh območjih, ki je zaradi znižanja emisij vzbrstela v vsej svoji lepoti. V Benetkah, na primer, ne pomnijo, kdaj so bili kanali zadnjič tako čisti, da so v njih videli plavati ribe. Statistični podatki torej dokazujejo, da globalno segrevanje, ki je nedvomno posledica izpustov CO2 v ozračje, povzroča uničujoče spremembe na našem planetu. In čas je, da se tega začnemo zavedati.
Verjamem, da se vsakdo izmed nas v življenju kdaj vpraša: »Kam vse to pelje?« pa najsi gre za podnebne spremembe, navade ali čisto nekaj drugega. Redko pa se zamislimo in se iskreno vprašamo: »Kaj pa lahko storim, da bo drugače?«. Mogoče zato, ker je manj naporno doživeti učinek spremembe, kot pa biti njen stvarnik. Ujeti smo namreč v kolesje razvoja, ki ga včasih preprosto ne dohajamo, vsi pa si želimo, da bi ga lahko vsaj za trenutek prehiteli in mu spremenili smer. Čas je, da začnemo izkoriščati vzvode, preko katerih lahko omogočimo te spremembe. Čas je, da postanemo ogljično nevtralni in s tem pokažemo, da nam ni vseeno za okolje. Ogljično nevtralna podjetja so okolju prijaznejša in korak pred konkurenco. Zmanjševanje emisij pa hkrati vodi do večje energetske učinkovitosti, nižjih stroškov in manj onesnaženja.
Številni ob prebranem zdaj verjetno razmišljate, kaj sploh pomeni biti ogljično nevtralen. Odgovor je preprost. Ogljično nevtralna podjetja, izdelki in subjekti so temelj naše prihodnosti, saj ne onesnažujejo okolja z izpustom toplogrednih plinov. Prvi korak k boljšemu upravljanju emisij je njihovo merjenje, torej določitev ogljičnega odtisa. To je skupna proizvedena količina toplogrednih plinov, ki so neposredna ali posredna posledica naših aktivnosti, gre za seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človek, organizacije, dogodki ali proizvodi. Določitev ogljičnega odtisa posamezne organizacije, ki se, mimogrede, izraža v tonah CO2 ekvivalenta, je tako prvi korak v načrtovanju zmanjševanja emisij, ki jih povzroča. Ogljično nevtralna podjetja ta ogljični odtis z ustreznimi vzvodi izravnavajo in s tem sporočajo, da skrbijo za učinkovito rabo energije, manj emisijskih izpustov ter posledično boljšo prihodnost našega planeta. Zato bodimo sprememba, ki si jo želimo videti v drugih. Postanimo ogljično nevtralni in pokažimo, da nam ni vseeno za našo prihodnost in prihodnost naših zanamcev.
Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.
PREVERITE TUDI
-
06.01.2020 - Nina Bračko Colja, Energia gas and power: Slovenija v zaostanku pri zniževanju ogljičnega odtisa
-
15.01.2020 - EK predstavila naložbeni načrt za zeleni dogovor; v ospredju je mehanizem za pravičen prehod
-
28.01.2020 - Zeleni dogovor prinaša povečanje evropskih cen ogljika; na kratki rok je pričakovati volatilnost
-
01.05.2020 - Zeleni dogovor mora biti postavljen v središče gospodarskega okrevanja
-
30.04.2020 - CER pozval k nacionalnemu zavezništvu za zeleno okrevanje
-
19.05.2020 - Gospodarstvo si želi, da bi Slovenija iz krize izšla kot ena vodilnih na področju zelenih rešitev
-
05.01.2021 - O čem govorimo, ko govorimo o ogljični nevtralnosti in poslovni transformaciji?