MOPE: Ambicioznejša letnica izstopa iz premoga je predvidena v koalicijskem dogovoru vlade
Datum: 17. avgust 2023
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Premog
, Energetska politika
, Jedrska energija
Prenehanje rabe premoga ni odvisno samo od političnih odločitev, pač pa je tudi stvar poslovne politike upravljanja kapitalskih naložb, so za Energetiko.NET pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) glede nedavnih izjav premierja Roberta Goloba o zaprtju termoelektrarn do leta 2030. Ob izstopu iz premoga je tako po navedbah MOPE potrebno vzeti v obzir tudi vpliv na energetsko samozadostnost Slovenije in družbeno-gospodarske posledice v regiji. Ambicioznejša letnica izstopa iz premoga je sicer predvidena v programskem delu koalicijskega dogovora trenutne vlade, dodajajo.
Premier Robert Golob je med nedavnim intervjujem za ameriško televizijo CNN na temo katastrofalnih poplav, ki so prizadele državo, in v luči odzivanja na podnebno krizo dejal, da bo »Slovenija v sedmih letih zaprla termoelektrarne in nato v energetskem sektorju prestopila v obdobje ničelne stopnje neto izpustov.«»Pri izstopu iz premoga sledimo sprejeti nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Strategija predvideva izstop iz premoga, torej prenehanje obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in pridobivanja lignita, v regiji SAŠA najpozneje v letu 2033,« so glede Golobove izjave še pojasnili na MOPE.
Ob tem pa so spomnili, da je v programskem delu koalicijskega dogovora trenutne vlade predvidena ambicioznejša letnica izstopa iz premoga. V omenjenem dogovoru je tako zapisano, da bo v sodelovanju z deležniki pripravljen program energetskega, gospodarskega in socialnega prestrukturiranja regij s ciljem opustitve rabe premoga do 2030.
Potencialno pospešeno prenehanje rabe premoga je omenjeno tudi v osnutku posodobitve celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Ta predvideva prenehanje proizvodnje lignita v Premogovniku Velenje v letu 2033, čemur sledi zaustavitev premogovnih enot TEŠ 5 in TEŠ 6, vendar omenja potencialno pospešeno prenehanje rabe premoga v primeru, da bi se zaradi nekonkurenčnosti TEŠ 5 ta zaustavil predčasno (podobno velja tudi za TEŠ 6).
»Za obe enoti velja, da bi se bili prisiljeni zaustaviti tudi v primeru izpada proizvodnje premoga v rudniku, saj tudi eventualni uvoz premoga ne bi rešil situacije,« še pravijo na MOPE. Ob tem poudarjajo, da je ključno izvesti strukturiran in nadzorovan proces pravičnega prehoda, ki bo čim manj obremenil zaposlene in skupnosti v najbolj prizadetih regijah ter hkrati podpiral ohranjanje zdravega življenjskega okolja.
Scenariji
Na ministrstvu pa so spomnili tudi, da – vezano na nadaljnje usmeritve energetske in podnebne politike – v okviru posodobitve NEPN razvijajo dva scenarija z dodatnimi ukrepi glede oskrbe z električno energijo.»Scenarija z dodatnimi ukrepi se razlikujeta v smereh razvoja: eden predvideva usmeritev v 100-odstotne OVE, drugi pa v kombinacijo OVE (manj intenzivno) in dodatno izrabo jedrske energije za proizvodnjo električne energije (JEK 2). Oba scenarija sta izključno razvojno naravnana, torej v čim večjo izrabo OVE v povezavi s shranjevanjem električne energije (SHEE) in enot, ki bodo zagotavljale strateško zanesljivost,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Prvi scenarij NEPN (100-odstotno OVE) predvideva intenzivno izrabo OVE, predvsem sončne in vetrne elektrarne v povezavi s SHEE. Poleg tega se predvideva, da se v prvi dekadi, do 2030, dogradi do 250 GWh velikih hidroelektrarn ter dodatnih 250 GWh tudi v drugi dekadi, do 2040.
Ta scenarij ob izstopu iz premoga v letu 2033 predvideva postavitev strateških rezerv, novih enot za zagotavljanje moči v elektroenergetskem sistemu na osnovi plinskih tehnologij, ki v kasnejšem obdobju lahko preidejo na uporabo sintetičnih goriv (SNP) ali čistega vodika. Analize kažejo na potrebe v višini okoli 500 MW.
Drugi scenarij NEPN (z dodatnimi ukrepi z izrabo jedrske energije) je podoben prvemu, le da predvideva nekoliko manj občasnih OVE in postavitev novega bloka JEK2 do leta 2040. Ostali ukrepi in razvoj novih objektov po elektrarnah so enaki scenariju 100-odstotne OVE.
»Poudarjamo, da se zavedamo podnebne krize in si prizadevamo za čim večjo ambicioznost. Hkrati pa menimo, da bi bilo neodgovorno, da si zastavimo cilje, za katere ne bi vedeli, kako jih bomo uresničili. V nadaljevanju bomo preko posodobitve politik in ukrepov v NEPN aktivno krepili raven ambicioznosti,« še dodajajo na MOPE.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
