Montel Weekly: Potrebnih tako več omrežij kot njihova učinkovitejša ra

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Montel Weekly: Potrebnih tako več omrežij kot njihova učinkovitejša raba

Datum: 02. junij 2020

Avtor: Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Energetska politika

Povpraševanje po električni energiji se bo nedvomno okrepilo in celo preseglo predkrizne ravni, je za petkov podkast Montel Weekly dejala Susanne Nies, ki je pri ameriški družbi Smart Wires odgovorna za nemški trg. Niesova načrt EU za okrevanje, ki ga je Evropska komisija predstavila minuli teden, ob tem vidi kot nekakšen »božični sveženj«. Kot meni, mora Evropa sicer res zgraditi več omrežij, a mora tudi obstoječa omrežja uporabljati učinkoviteje.

Evropska komisija je pretekli teden predlagala sveženj za okrevanje Evrope po pandemiji koronavirusa v vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in dodatnih 750 milijard evrov za nov instrument za okrevanje, Next Generation EU. Zeleni in digitalni prehod sta v ospredju predlaganega načrta za okrevanje (VEČ).

Splošna usmeritev svežnja je po mnenju Niesove »nedvomno pravilna«. »Ko je prišel koronavirus, ni nihče več govoril o zelenem dogovoru. Po drugi strani zdaj vidimo, da je ta 750 milijard evrov težak načrt za okrevanje usklajen z zelenim dogovorom, torej se je to dobro izpeljalo,« je dejala.

Ob tem je pojasnila, da je »zeleni Marshallov načrt« drugačen od prvotnega zelenega dogovora. »Gre za nov načrt. Vidimo lahko, na primer, da ima prenova stavb veliko večji pomen. Opazimo tudi večji pomen vztrajanja pri obnovljivih virih energije, saj se tako oblikovalci politik kot industrijski akterji bojijo upočasnitve naložb v obnovljive vire. Večji poudarek je tudi na čistejšemu prometu ter na pravičnemu prehodu – kjer ni nihče pozabljen –, kar je zelo pomembno, še posebej v času koronavirusa. Opažam torej spremembo prioritet. Veseli me tudi to, da se prepoznava pomen infrastrukture in inovacij,« je dejala.

Niesova tu dejansko ne vidi »poražencev. Nekateri projekti bodo sicer beležili zamude, ob čemer opažamo tudi določeno trenutno navdušenost – veliko pozornosti je na povezovanju sektorjev, vodiku in podobnih stvareh, ki pa jih ne najdemo med glavnimi poudarki tega svežnja. Treba je seveda presoditi, kako bi se to izvedlo. Na tej točki gre zgolj za napoved. Torej še ne govorimo o dejanski vpeljavi.«

Povpraševanje po električni energiji bo še naprej raslo

Strokovnjakinja ocenjuje, da se bo povpraševanje po električni energiji po pandemiji vrnilo na predkrizne ravni. »V Nemčiji je sicer upadlo za okoli 15 odstotkov, ob čemer smo opazili predvsem zaustavljanje konvencionalnih elektrarn, medtem ko so obnovljivi viri še naprej rasli. Ne vemo še, kdaj bomo res začeli opažati okrevanje v gospodarskem smislu. Obenem je bil že prej prisoten jasen trend večanja deleža električne energije v energetski mešanici in ta trend se ne bo ustavil,« meni Niesova.

»Namesto tega bomo priča spremembam na področju fosilnih goriv in na področju obnašanja ljudi po koronakrizi (manj potovanj), vprašanje pa je, kaj bo to pomenilo za e-mobilnost,« je dodala in izpostavila, da nizka cena nafte s tega vidika ni v pomoč. Opaziti je tudi »veliko lobiranja za ponovno oživitev močno prizadete avtomobilske industrije. Res menim, da morajo vlade te dni ostati močne in ohraniti zagon, ki so ga pridobile na področju e-mobilnosti.«

»Obenem sem prepričana, da se bo povpraševanje po električni energiji okrepilo in celo preseglo predkrizne ravni,« je dodala.

Kot je izpostavila, »zdaj ne smemo dopustiti razgradnje notranjega trga z okrepitvijo državnih pomoči v imenu delovanja proti krizi. Usmeriti se moramo v ukrepe, ne v podjetja.«

V prihodnje bomo potrebovali več infrastrukture

Ob nadaljnji rasti obnovljivih virov se poraja vprašanje, ali bomo potrebovali več omrežij ali bodo zadostovala obstoječa – ob predpostavki učinkovitejše rabe.

Niesova omeni, da se zadnja leta jasno opaža vse večji poudarek na infrastrukturi, saj ta predstavlja »nekakšen odločilen element v tranziciji energetskega sistema. V državah, kot je Nemčija, denimo opažamo ozka grla in ogromne stroške ponovnega dispečiranja in zadrževanja – ki dosegajo več kot milijardo evrov na leto. Odgovor je torej: da, za zagotovitev prožnega delovanja omrežja ob vse večjem deležu obnovljivih virov potrebujemo več infrastrukture.«

Ob tem je izpostavila, »da obstoječa omrežja danes absolutno niso optimalno izkoriščena.« EU je prav zato izdala določbo, da mora biti 70 odstotkov zmogljivosti medomrežnih povezav na voljo trgu. Danes v mnogih primerih trgu ni na razpolago niti 30 odstotkov zmogljivosti medomrežnih povezav,« je dejala.

»To se mora spremeniti in tehnologije so že na voljo,« je še izpostavila Niesova in dodala, da morajo regulativa in ministrstva »če želijo to omogočiti, veliko več staviti na nove rešitve«.

Ena taka rešitev je tudi tehnologija družbe Smart Wires, ki omogoča prav optimizacijo elektroenergetskih omrežij.

»Nemčija se sooča z ogromnimi sistemskimi stroški energetske tranzicije, obenem pa ima tudi največ sosed v EU (devet), torej je odgovorna tudi za preprečevanje zančnih pretokov in učinkov na sosednje sisteme. Če bi se v Nemčiji denimo odločili za uporabo naprav družbe Smart Wires, bi lahko sedanje, bolj konvencionalne tehnologije, ki delujejo na podlagi prečnih transformatorjev, zamenjali z našo tehnologijo, ki je hibridna, saj združuje strojno in programsko opremo, in modularna (torej je premična, kar za prečne transformatorje ne velja),« je pojasnila Niesova ter dodala, da tehnologija družbe Smart Wires prinaša tudi »precejšnje denarne prihranke«.

»Ne vemo točno, kako se bo energetska tranzicija odvila. Potrebne so izjemno prožne rešitve, ki pa ne smejo voditi v velike nasedle naložbe,« je še dodala Niesova.

Podkastu lahko prisluhnete TU.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.