Medeja Lončar, Siemens: Prihodnost zahteva jasen fokus

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Medeja Lončar, Siemens: Prihodnost zahteva jasen fokus

Datum: 17. september 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Nove tehnologije , Ekonomija

Nove razmere, povezane z razglašeno pandemijo koronavirusa, so zahtevale predvsem novo agilnost; prinesle so torej 'obdobje agilnosti', je na uvodno vprašanje o tem, kako trenutno zaznava naravnanost družbe med drugim odgovorila prva dama slovenskega in hrvaškega Siemensa ter predsednica Združenja Manager. Z Medejo Lončar je Energetika.NET izvedla prvi video intervju v sklopu projekta En.ekonomika & Vizija, s katerim smo nadomestili dogodke En.ekonomika & Industrija, ki smo jih sicer vsako jesen organizirali v sodelovanju s Slovenskim združenjem za energetsko ekonomiko (SAEE), v njem pa smo krmarili med nekaterimi knjižnimi uspešnicami o globalni ekonomiji in se posvetili predvsem - kakopak - energetski in ekonomski prihodnosti, za katero Lončarjeva pravi, da zahteva ne le razumevanje in medsebojno zaupanje ter s tem povezan trajnostni pristop (sploh pri vodenju), ampak predvsem jasen fokus.

Smo v dobi optimističnih ali pesimističnih 'Marij'?

V knjigi 'Ta svet je lahko boljši' Janis Varufakis, grški ekonomist in njihov nekdanji finančni minister, danes pa tudi avtor knjižnih uspešnic o globalni ekonomiji, na primeru podjetnice Marije ponazori, kako se lahko podjetniki kot skupina »znajdejo pod tiranijo kolektivnih pričakovanj. Kadar so kot skupina optimistični, njihov optimizem napaja samega sebe in samega sebe tudi potrjuje. Ko pa so pesimistični, se samonapaja in samopotrjuje njihov pesimizem«. S tem ponazarja, kako kot družba s svojo naravnanostjo pravzaprav vplivamo na krize oz. na njihovo globino.

Na vprašanje, kakšno naravnanost družbe v današnjem času, ki ga radi imenujemo 'nova realnost', zaznava na mestu menedžerke znotraj mednarodne korporacije, Medeja Lončar odgovarja, da je trenutno stanje zelo drugačno od predhodne finančne krize in da četudi je po razglašeni pandemiji sprva zavladala predvsem negotovost, pa je novo stanje že kmalu zahtevalo hitro ukrepanje, torej predvsem prilagodljivost, ki je vodila pravzaprav v 'novo obdobje agilnosti', in to tako na ravni njihove korporacije kot širše, pravi sogovornica, ki sedi tudi na mestu predsednice Združenja Manager.

S tega vidika ocenjuje, da aktualno stanje - to pa bo verjetno ostala potreba tudi v prihodnje - zahteva predvsem trajnostni pristop, in to tako na ravni delovanja vseh nas, kot posameznikov, kot predstavnikov industrije, vodij oz. menedžerjev in odločevalcev. Prav tako moramo ozavestiti, da tehnološkega razvoja ne moremo zavreti, ga pa lahko oz. ga moramo usmeriti predvsem v reševanje sodobnih izzivov celotnega človeštva – kar je pravzaprav naša odgovornost.

Kaj imajo empatija, uspeh, zmernost in sreča s sodobnim voditeljstvom?

Kakšna je vloga vodij v sodobnem času, pa je bilo vprašanje, ki si ga je zastavila že v pripravi na prevzem funkcije predsednice Združenja Manager, torej še v predkoronskem obdobju, in že takrat si je potrdila, da morajo sodobni vodje delovati v smeri, ko skrbijo ne le za deležnike, pač pa predvsem za širše okolje. V center poslanstva korporacij je treba postaviti veliko več kot le dobiček, pravi Medeja Lončar.

Tako bo tudi sodobno voditeljstvo po njenem mnenju zahtevalo več empatije, ki je temelj medsebojnega razumevanja in zaupanja, kar je prav tako del trajnostnega pristopa, potrebnega za vstop v dejansko trajnostno prihodnost, in to tako z ekonomskega kot z energetskega vidika. Digitalizacije in avtomatizacije, ki bo po vsej verjetnosti še dodatno zacvetela z agendo EU za pokoronsko okrevanje, se nam tako ni treba bati, odgovarja Lončarjeva, ki sicer »verjame v Evropsko unijo«, saj ta lahko po njenem prevzame celo vlogo 'modreca sveta'.

Se pa tudi sama strinja z Varufakisovim razmišljanjem o 'paradoksu uspeha', ki v knjigi Globalni minotaver zapiše: Kot vedo povedati filozofi, je zmernost redka in prav posebna čednost. Rada se namreč zmanjšuje sorazmerno s tem, ko pridobivamo moč. V tem pogledu je podobna odnosu med zaupanjem in uspehom: trdnejše ko so vezi zaupanja med nami, večji bo naš skupni in posamični uspeh. Uspeh pa rodi pohlep in zaupanje se v hipu skrha. Podobno je z zmernostjo: če jo imamo, nam bo laže uspelo, a uspeh bo nato ogrozil našo zmernost.

V svoji karieri je sogovornica videla številne primere, ko so se njeni kolegi spopadali z izzivom uravnoteženja zmernosti in uspeha pa tudi pohlep se je kdaj znašel vmes. A če govorimo o sodobnem voditeljstvu, velja izpostaviti tudi empatijo, pri čemer sogovornica omenja, da prav ta pomaga vodjem razumeti sodelavce – mama dveh otrok, ki obenem vodi denimo nek oddelek, ima povsem drugačne izzive kot pa spet drug sodelavec brez otrok, sploh če zaradi epidemioloških razmer oba delata od doma. Pri tem velja omeniti, da je bila sicer družba Siemens ena prvih nemških korporacij, ki je sprejela ukrep, da ohrani delno delo od doma.

Omenimo, da je Energetika.NET lansko jesen na energetski konferenci 'En.ekonomika & Industrija 019', ki je potekala v sodelovanju s Slovenskim združenjem za energetsko ekonomiko (SAEE), kot osrednjega govorca gostila Meika Wikinga, direktorja danskega Inštituta za raziskovanje sreče, ki je zbranim energetikom spregovoril o pomenu zasledovanja sreče na delovnem mestu, kar je seveda podkrepil s številkami, ki se nanašajo na storilnost in produktivnost. Medeja Lončar se strinja, da bodo zadovoljnejši ljudje tudi zadovoljnejši zaposleni, to pa bo imelo učinke seveda tudi znotraj organizacij.

Energetika bo ostala kapitalsko intenzivna panoga

Še en znan ekonomist, Francoz Thomas Piketty, v svoji knjigi 'Kapital v 21. stoletju' v podpoglavju o temeljnem zakonu kapitalizma med drugim na primer piše, da so nekatere panoge kapitalsko intenzivnejše od drugih; metalurgija in energetika, denimo, sta kapitalsko intenzivnejši od tekstilne in agroživilske industrije, ta pa je kapitalsko intenzivnejša od storitvenih dejavnosti. Tudi med posameznimi podjetji iz iste panoge so pomembne razlike, odvisne od njihovih proizvodnih tehnik in umestitve na trgu.

Na vprašanje, ali bo za energetiko ostalo tako, kot je veljalo do sedaj, ali pa bo z razvojem novih energetskih tehnologij in virov energije tudi kapitalska intenzivnost te panoge pojenjala, sogovornica odgovarja, da bo energetika, vsaj na področju proizvodnje energije, ostala kapitalsko intenzivna, bo pa tudi v tej panogi v prihodnosti še v večji meri zavladala mešanica različnih virov in pametnih tehnologij.

Pri tem pojasnjuje, da je sicer prav zaradi raznolikosti panog – tudi v kapitalski intenzivnosti – Siemens nedavno, po ločitvi segmentov telekomunikacij, transporta in zdravstva, izločil tudi področje energetike (VEČ), ki je sicer po mnenju sogovornice zelo zanimiva panoga in bo to tudi ostala.

Celotnemu pogovoru z Medejo Lončar lahko prisluhnete TUKAJ.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.