Matej Grdadolnik, Siemens: Električnih mrkov se nam ni za bati …

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Matej Grdadolnik, Siemens: Električnih mrkov se nam ni za bati …

Datum: 29. oktober 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Nove tehnologije , Ekonomija , En.vizija

Električnih mrkov se nam ni treba bati, če bomo električna omrežja v dinamičnem okolju uravnotežili oz. stabilizirali s primerno tehnologijo, med drugim meni Matej Grdadolnik, ki je v družbi Siemens Slovenija zadolžen za področje energetskega menedžmenta in ki je za Energetiko.NET spregovoril o prilagajanju energetike novim globalnim trendom in zahtevam. »Energetska krajina se sooča s spreminjajočimi se zahtevami trga, zavedanjem družbe o energiji in sistemih, hitro spreminjajočo se tehnologijo in podnebnimi spremembami. Energetski sistem je vse bolj zapleten s porazdeljenimi viri energije z večsmernim pretokom moči, z razpršeno proizvodnjo in razpršeno porabo,« med drugim pravi sogovornik, ki povedano rad podkrepi s primeri iz prakse, stvaren pa ostaja tudi glede 750-milijardnega proračuna, ki ga je EU predvidela za odpravo neposredne škode zaradi pandemije koronavirusa in za zagon trajnostnega okrevanja.

»Integralna komponenta energetskih omrežij so distribucijske postaje. Povezujejo omrežja različnih napetostnih ravni, njihova funkcija nadzora in koordinacije pa je ključna za stabilnost celotnega sistema. Zato veljajo za srce energetskega omrežja. Njihova digitalizacija je odločilen korak proti uspešni preobrazbi energetskih sistemov. Zaradi svoje dostopnosti lahko v energetsko oskrbo vnesejo stroškovno učinkovitost in trajnost,« ste nedavno dejali v enem izmed novinarskih prispevkov. Kako hitro se odvija omenjena preobrazba energetskih sistemov in v kakšnem tempu teče tudi Siemensov razvoj na področju digitalizacije distribucijskih postaj?

Da bi bila prihodnost na našem planetu bolj zelena, potrebujemo dekarboniziran energetski sistem. Tega bomo dosegli z decentralizacijo in digitalizacijo energetskega sistema in digitalne distribucijske postaje so le del tega. Vsi obnovljivi viri energije bodo v omrežje vključeni na ravni distribucije, za upravljanje omrežja pa potrebujemo digitalizacijo. Prehod od modela enosmernega pretoka energije od operaterja do potrošnika do sistema z dvosmernim pretokom, kjer se z energijo iz obnovljivih virov, hranilnikov lahko dejansko trguje nazaj v omrežje, je že tu. Lep primer je Siemensova virtualna elektrarna na Finskem (Sello - trgovsko nakupovalni center; VEČ), s katero si nakupovalni center prizadeva doseči energetsko učinkovitost in nizkoogljični odtis, aktivni pa so tudi na trgu električne energije. Virtualna elektrarna optimizira porabo energije in zmanjša obremenitev distribucijskega omrežja.

In če se navežem na vaše vprašanje o digitalnih distribucijskih postajah, naloga teh je, da bodo uspešno uravnavale kompleksne pretoke moči (obremenitve sistema), hkrati pa bodo morale zagotoviti ustrezno zmogljivost in zanesljivost.

»Srednje- in nizkonapetostna elektroenergetska omrežja morajo obvladovati spremembe, ki nastajajo zaradi vse večje integracije obnovljivih virov energije in rastoče elektromobilnosti,« ste dejali v istem prispevku. K temu bi verjetno lahko dodali še naraščajoče število toplotnih črpalk v sistemu. Menite, da je dani trend sprememb obvladljiv ali pa nas lahko skrbijo tudi kakšni električni mrki?

Energetska krajina se sooča s spreminjajočimi se zahtevami trga, zavedanjem družbe o energiji in sistemih, hitro spreminjajočo se tehnologijo in podnebnimi spremembami. Energetski sistem je vse bolj zapleten s porazdeljenimi viri energije z večsmernim pretokom moči, z razpršeno proizvodnjo in razpršeno porabo. Potrebuje pa se zanesljivost in stabilnost, in digitalizacija danes to omogoča. Pametno omrežje v New Brunswicku v Kanadi (VEČ) je pilotni projekt Siemensa in NB Power. Ustvarili so decentraliziran sistem za upravljanje z energijo (EnergyIP DEMS), tehnologijo, ki lahko pošilja ukaze na naprave strankam NB Power in pomaga pri nadzoru pretokov in posledično konic v elektroenergetskem omrežju. Prvotno je bil DEMS preizkušen na pametnih termostatih, grelnikih vode, toplotnih črpalkah in e-polnilnicah. Primeri iz tujine kažejo, da je električna omrežja v dinamičnem okolju mogoče uravnotežiti s primerno tehnologijo in jih stabilizirati, in da se nam električnih mrkov posledično ni potrebno bati.

Vaš kolega Igor Kulašić, ki v družbi Siemens Slovenija vodi področje za pametno infrastrukturo, je na vprašanje glede morebitnih izpadov energije odgovoril, da »prav nove tehnologije in dinamično upravljanje omrežja prinašajo stabilno omrežje«. Ker smo z njim govorili predvsem o stavbah in njihovi digitalizaciji, je dodal še, da je »če je stavba poleg porabnika tudi proizvajalec energije in ima morda tudi svoj shranjevalnik, hkrati pa je vpeta v omrežje, možnost izpada energije relativno nizka« (VEČ). Kaj bi vi dejali glede tega, ali peljemo potrebne spremembe tudi ustrezno usklajeno in ali se kot družba dovolj hitro prilagajamo potrebnim novostim? Če ne, kaj bi bilo potrebno za 'pospešek'?

Cilj je vzpostaviti pameten sistem, v katerem električno omrežje, proizvajalci, stavbe, industrijski obrati in potrošniki sodelujejo večinoma neodvisno. Bolj natančno, kot je mogoče predvideti in tudi spreminjati pametne stavbe ali porabo industrijskega obrata, bolj prilagodljiv je lahko energetski sistem. Osnovna zahteva za večjo prilagodljivost je izboljšanje preglednosti stanja mreže in interakcije med povezanimi komponentami. Omogočeno mora biti digitalno povezovanje in nadzor obnovljivih virov energije in drugih konvencionalnih proizvajalcev energije.

V prihodnosti bo 'blockchain' (tehnologija veriženja podatkovnih blokov; op. p.) igral pomembno vlogo pri decentralizirani prihodnosti energije. V Brooklynu imamo pilotni projekt (VEČ), kjer gre za medsebojno interakcijo. Vidimo, da je to lahko gradnik tako decentraliziranega, digitaliziranega sistema v prihodnosti. Dolgoročno verjamemo, da bodo še vedno obstajali ponudniki energije in več osrednjih subjektov, ki bodo izvajali agregacijo in uravnoteženje omrežij itd., vendar bo obstajala tudi možnost, da se bodo potrošniki pogovarjali direktno s ponudnikom energije, saj bo blockchain tehnologija to omogočala.

Ali prepoznavate 750-milijardni proračun EU za odpravo neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa ter za zagon trajnostnega okrevanja, kot pot k želenim spremembam?

Težko ocenjujem, koliko sredstev je na ravni EU zadostno. Znanstveniki opozarjajo, da smo še daleč od zelenega okrevanja (VEČ). Ključno je predvsem to, kako hitro in koliko bodo ta javna sredstva pritegnila zasebna vlaganja.

Preberite tudi:

Vabljeni pa tudi k ogledu video intervjuja s prvo damo slovenskega in hrvaškega Siemensa Medejo Lončar!

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.