Maja Pokrovac: Jug Hrvaške bo proizvajal elektriko po nižjih cenah kot

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Maja Pokrovac: Jug Hrvaške bo proizvajal elektriko po nižjih cenah kot sever

Datum: 03. marec 2021

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Energetska politika , En.vizija

»Za razliko od fosilnih goriv so obnovljivi viri premagali koronavirus, saj so edina tehnologija, ki je lani beležila povečanje. Lahko bi celo rekli, da so obnovljivi viri (OVE) 'imuni' na pandemijo, kot je v začetku leta dejal izvršni direktor Mednarodne agencije za okolje (IEA) Fatih Birol (VEČ). Kako uspešno pa je bilo leto 2020 za obnovljive vire na Hrvaškem? Koliko novih obnovljivih zmogljivosti je bilo dodanih v letu 2020, koliko naj bi jih dodali letos in koliko tovrstnih projektov je še v pripravi? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih v nedavnem videointervjuju zastavili Maji Pokrovac, direktorici hrvaškega združenja za obnovljive vire (OIEH). Dotaknili smo se tudi implementacije hrvaškega premijskega modela za spodbujanje proizvodnje iz obnovljivih virov, zelenega vodika kot priložnosti za državo in še marsičesa …

Maja Pokrovac deli mnenje direktorja IEA glede zmage obnovljivih virov nad pandemijo, ob čemer doda, da obnovljiva energija tudi na splošno kaže trend rasti. »Koronavirus je zaradi omejitev mobilnosti med vsesplošnim zaprtjem vsekakor povzročil zamude in prestavitve začetkov gradnje nekaterih projektov na področju obnovljivih virov. Po drugi strani pa so fosilni projekti stagnirali tudi že pred nastopom krize. Novih fosilnih projektov ob tem preprosto ni, med drugim tudi zato, ker jih nihče noče financirati. Kriza je države z dobrimi zmogljivostmi OVE – predvsem sredozemske države z dobro osončenostjo in vetrovnostjo – spodbudila k spoznanju, da se lahko in se celo morajo zanesti na domače vire – na lastno proizvodnjo električne energije iz domačih OVE. Hrvaška je v letu 2020 močno napredovala pri energetski tranziciji – dobili smo novo energetsko strategijo do leta 2030, vlada je pripravila in zagnala nov premijski model za projekte na področju OVE do 2 MW, oblikovane pa so bile tudi nekatere administrativne in regulativne premise. Zaključili smo za več kot 400 MW vetrnih projektov, ki tako že čakajo na naslednji razpis za projekte z močjo nad 2 MW, ter za 300 MW sončnih projektov. Vse to smo dosegli leta 2020,« nam je na uvodno vprašanje videointervjuja odgovorila sogovornica.

V državi so po podatkih hrvaškega operaterja energetskega trga, družbe HROTE, leta 2019 v okviru sistema zagotovljenih odkupnih cen inštalirali za 877 MW zmogljivosti OVE. »Do decembra 2020 smo inštalirali že za 1035 MW zmogljivosti OVE, kar pomeni, da je bilo v letu 2020 dodanih še za 158 MW novih zmogljivosti, predvsem vetrnih elektrarn (142 MW), obratov za biomaso (12,5 MW) in obratov za bioplin (3,2 MW). Tu so nato še projekti OVE, ki niso spadali pod okvir zagotovljenih odkupnih cen, na primer projekt 3,5 MW sončne elektrarne na otoku Visu in 58 MW vetrne elektrarne Korlat, ki ju izvaja hrvaška energetska družba HEP. Imeli smo tudi veliko manjših projektov za industrijo in gospodinjstva, ki so prejeli subvencijo sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, torej smo imeli v letu 2020 skupno več kot za 200 MW projektov,« nam je glede dodanih obnovljivih zmogljivosti v letu 2020 zaupala strokovnjakinja.

Zmogljivosti OVE bodo zrasle z vsakim novim razpisom

Po podatkih družbe HROTE (o številu sklenjenih pogodb in projektov v razvoju na Hrvaškem) gre torej skupaj za 800 kW majhnih hidroelektrarn, 20,6 MW obratov za biomaso in 2 MW obratov za bioplin, nadalje pojasni Maja Pokrovac. »Tu so nato še nedavno podpisane pogodbe v okviru sistema tržnih premij in zagotovljene odkupne cene, kjer gre za 13,4 MW sončnih elektrarn, 0,9 MW hidroelektrarn, 1,3 MW obratov za biomaso z močjo do 500 kW, 2,1 MW obratov za biomaso z močjo od 500 kW do 2 MW in 7,7 MW obratov za bioplin (do 2 MW na razpisni ravni). Skupaj gre torej za 25,5 MW. Ta vrednost se bo z vsakim novim razpisom še povečala, saj je bil to šele prvi. Do leta 2022 bomo imeli glede na razpise in sklenjene pogodbe že za 2,3 GW projektov s področja obnovljivih virov, kot opredeljeno v uredbi o kvotah, ki napoveduje predvideno število projektov OVE glede na možnosti na trgu.«

Med konkretnimi primeri je sogovornica omenila predvsem projekt gradnje vetrne elektrarne Senj (blizu hrvaškega mesta Senj), ki ga upravlja kitajsko podjetje Norinco. Gre za prvo in največjo kitajsko naložbo v obnovljive vire na Hrvaškem. Nanaša se na 158 MW elektrarno, ki jo bo sestavljalo 39 vetrnih turbin in ki bo na leto proizvedla 539 GWh električne energije, je dodala. »Tu je nato še vetrna elektrarna Lički Medvjed blizu Otočca, ki jo razvija nizozemski investitor. Imamo tudi druge naložbe, denimo v velike sončne elektrarne na celini ter v sončne elektrarne na otokih in, kar je prav tako pomembno, v manjše sončne elektrarne v okviru sistema odjemalcev-proizvajalcev: proizvodnje na mestu porabe. To je le nekaj primerov.«

Ko jug proizvaja cenejšo obnovljivo elektriko od severa

Cene obnovljivih virov v zadnjem času močno padajo – na portugalski dražbi za fotovoltaične sisteme so lani zabeležili rekordno nizko ponudbo v višini 11,14 EUR/MWh. Kako konkurenčne pa so cene obnovljivih virov na Hrvaškem v primerjavi z drugimi viri in kateri obnovljivi viri so najbolj konkurenčni? Kot izpostavi Maja Pokrovac, je te cene nemogoče primerjati z drugimi državami, saj so sistemi različni, a je jasno, da cene padajo in da bodo padale še naprej ter tako postale konkurenčne. Kjer je osončenost velika, se lahko spustijo tudi pod tržne cene. Hrvaška ima na primer v Dalmaciji, kjer beležijo 1450 sončnih ur na leto, za 30 odstotkov večjo osončenost od Slovenije. Območja z večjo osončenostjo proizvajajo energijo po nižjih cenah, je pojasnila strokovnjakinja.

»Jug Hrvaške bo torej proizvajal elektriko po nižjih cenah kot sever in tako imamo v Dalmaciji že več kot za 4 GW prošenj za projekte na področju sončne energije. Padec cene te tehnologije je očiten na globalni ravni,« je dejala ter kot dober primer izpostavila Španijo, ki je pred kratkim razpisala dražbo za 3 GW zmogljivosti OVE in prvič implementirala model pogodbe za razliko, kar je privedlo do najnižje cene za vetrno energijo v Evropi – 20 EUR/MWh.

»Španija vstopa že v drugo fazo implementacije novih modelov dražb, medtem ko je Hrvaška z vpeljavo novega modela za podporo obnovljivih virov šele začela. Ta nedavno implementirani model pa je že pokazal, da so ponujene cene nižje od referenčnih. Maksimalna referenčna cena za majhne sončne elektrarne je na primer znašala 630 HRK/MWh, najnižja ponujena cena razpisu pa je bila 469 HRK/MWh. V primeru večjih projektov, na primer obratov za bioplin do 2 MW, je maksimalna referenčna cena znašala 1080,98 HRK/MWh, ponujena cena pa je bila 1049,98 HRK/MWh. Prihodnje dražbe bodo cene še bolj nižale,« meni Maja Pokrovac.

Premijski model – »vsekakor nova spodbuda za nadaljnji razvoj«

»Premijski model je vsekakor nova spodbuda za nadaljnji razvoj, še posebej glede na to, da smo v zadnjih 4 letih na področju obnovljivih virov stagnirali. Na to implementacijo smo čakali od leta 2016, ko smo dobili zakon o obnovljivih virih, ki je me drugim naznanil tudi vpeljavo premijskega modela, do lanskega leta. Projekte, ki so se začeli v času prejšnjega modela zagotovljenih odkupnih cen, je bilo treba zaključiti, novih pa nismo mogli začeti,« nam je odgovorila sogovornica, ko smo jo povprašali, kako je lanskoletna vpeljava premijskega modela za spodbujanje proizvodnje OVE spremenila stanje na področju obnovljivih virov na Hrvaškem.

»Letošnje leto je prav zaradi lani vpeljanega premijskega modela pomembno leto za investicije v obnovljive vire. Lansko leto smo imeli tudi dražbo za štiri projekte na področju geotermalne energije, ki bodo v naslednjih letih priklicali naložbe v višini več sto tisoč milijonov kun, in to samo za raziskovalna dela. Na Hrvaškem opažamo vse več investitorjev in vsi si želijo investirati v obnovljive vire,« je dejala strokovnjakinja.

Dobra regulacija za premijski model, a so še vedno prisotne ovire

Glede trenutne zakonodaje je strokovnjakinja povedala, da ima Hrvaška dobro regulacijo za premijski model: »Razpis za premijski model za projekte večje od 500 kW je pripravljen in naj bi ga Evropska komisija potrdila v naslednjih mesecih, direktiva EU o obnovljivih virih, ki bo v hrvaško zakonodajo prenesena do konca leta, pa bo omogočila vstop novih akterjev na trg, na primer agregatorjev, ki bodo povezovali proizvajalce in porabnike energije.«

»Agregatorji bodo lahko električno energijo tudi prodajali glede na potrebe odjemalcev. Šlo bo za virtualni sistem, kjer lahko agregatorji podpišejo pogodbe z več proizvajalci in odjemalci, ob čemer je električna energija glede na predvideno odkupljeno količino cenejša. Ta sistem je dober tudi za energetske skupnosti, ki predstavljajo še en model, še posebej v poslovnih conah, kjer se bodo lahko podjetja odločila za skupni nakup električne energije prek agregatorja, ki bo tako tudi cenejša,« meni Maja Pokrovac.

»Še eno področje, kjer je potreben večji napredek, pa so dolgotrajni administrativni postopki, ki predstavljajo največjo oviro za naložbe. Določen napredek je sicer čutiti na področju lastniških vprašanj, medtem ko je prostorsko načrtovanje še vedno nočna mora. Uskladitev z evropsko direktivo o obnovljivih virih bo tudi to uredila, saj ta veleva, da morajo biti vsa dovoljenja izdana v roku dveh let – za primerjavo, trenutno se na gradbeno dovoljenje za vetrni park čaka skoraj pet let,« je ponazorila strokovnjakinja.

Naložbe v omrežje še kako potrebne

Maja Pokrovac o potrebnih naložbah v omrežje: »Trenutno omrežje je bilo ne glede na predvideno količino zmogljivosti OVE, ki jih bo moralo sprejeti, postavljeno dolgo nazaj, in sicer z namenom centralizirane proizvodnje in centralizirane porabe. Danes po drugi strani potrebujemo decentralizirano proizvodnjo in decentralizirano porabo, torej je treba spremeniti zasnovo elektroenergetskega trga. Elektroenergetsko omrežje je glede na obseg proizvodnje OVE, ki je načrtovan v energetski strategiji, torej 2 GW do leta 2030, neustrezno. Po drugi strani pa imamo povpraševanje, ki je že zdaj štirikrat večje kot načrtovano v strategiji.«

Poleg tega ni proces preoblikovanja zasnove in okrepitve omrežja prav nič hiter, temveč je zelo zahteven, ob čemer ima veliko drugih držav EU enake potrebe, nadaljuje sogovornica. »Na Hrvaškem je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) to potrebo prepoznala in našemu združenju dvakrat odobrila nepovratna sredstva – za študijo o načrtovanju okrepitve elektroenergetskega omrežja z namenom podpore vpeljave obnovljivih virov in za študijo za izris trga obnovljivih virov na Hrvaškem, ki naj bi vsem investitorjem na Hrvaškem nudila usmeritev za razvoj in implementacijo projektov na področju obnovljivih virov.«

Strokovnjakinja ob tem poudari, da so naložbe v omrežje še kako potrebne. »Prepričana sem, da bo hrvaška vlada priložnosti, ki jih ponujajo skladi EU, nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in načrt modernizacije, izkoristila za pomoč prenosnemu operaterju HOPS in distribucijskemu operaterju HEP-ODS pri izvedbi potrebnih investicij. Trenutno so za Hrvaško prioriteta obnovljivi viri, torej je ključno, da se evropska sredstva v čim večji meri porabi za elektroenergetsko omrežje.«

Maja Pokrovac o borzi CROPEX: »Hrvaška energetska borza CROPEX je dobro organizirana borza. Trgovcem in proizvajalcem odpira priložnosti za izmenjavo, nakup in prodajo električne energije. Ima tudi dobro organiziran trg znotraj dneva. Čeprav na trgu še ni toliko projektov, je CROPEX najboljše mesto za tiste, ki izhajajo iz sistema zagotovljenih odkupnih cen. Borza sledi vsem trendom in tehnologijam in trgovanje funkcionira. Predvidena vpeljava obnovljivih virov bo vsekakor zahtevala nadaljnji razvoj organiziranega trga, pa tudi dodatno povečanje likvidnosti na trgu znotraj dneva, vzpostavitev likvidnega trga izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s terminskimi pogodbami, spremembo predpisov za vpeljavo gospodarskih pogodb o nakupu električne energije, nadaljnji razvoj in padec cen obnovljivih tehnologij ter posledično povečanje konkurenčnosti s poudarkom na sistemih za shranjevanje. V sodelovanju s trgom izvedenih finančnih instrumentov se sedaj dela na vzpostavitvi izvedenih finančnih instrumentov, vezanih na CROPEX-ovo ceno za dan naprej, kar prinaša potencialno zaščito pred tveganji, ki jih predstavlja spreminjanje tržne cene. Izvedeni finančni instrumenti so varen signal za nove investicije in nihanje cen na veleprodajnem trgu.«

O prihodnjih ciljih za obnovljive vire in vodikovi realnosti

Ko je bil pred dvema letoma na Hrvaškem naznanjen cilj 36,4 odstotka obnovljivih virov do leta 2030, se je mnogim inštitucijam, še posebej tistim iz fosilne industrije, ta zdel preveč ambiciozen, je na eno naših zaključnih vprašanj odgovorila Maja Pokrovac. »A se je izkazalo, da je šlo za dobro vizijo – glede na to, koliko prošenj za projekte s področja obnovljivih virov imamo sedaj, utegnemo ta cilj doseči še pred letom 2030. A sta Hrvaško poleg koronakrize lani doletela še dva potresa, torej je fokus tudi na okrevanju v tem smislu. Vsekakor lahko pričakujemo, da se bodo cilji za obnovljive vire v skladu z zelenim dogovorom EU še zaostrili. Koronakriza je svet nedvomno prisilila v to, da je začel stremeti k uresničitvi ambicioznejših scenarijev, saj smo vsi spoznali, kako odvisni smo od uvoza in kako pomembno se je zanašati na domače vire.«

Sogovornica sicer glede vodika, na katerega Evropska komisija kar močno računa, nima utvar: »Za vodik bi bilo sicer treba zgraditi povsem novo infrastrukturo, a bi lahko ta igral pomembno vlogo v energetski tranziciji – celo mora jo. Čeprav bo njegova raba odvisna predvsem od tehnoloških inovacij, je nabor možnosti širok. Nedavne študije o prihodnji rabi vodika v EU kažejo, da bodo vodik zaradi pomanjkanja alternativnih rešitev za razogljičenje najbolj potrebovali tisti industrijski sektorji, ki imajo težave z zmanjšanjem emisij CO₂, torej rafinerije, kemične tovarne, jeklarne in tovarne amonijaka in cementa. Te industrije najdemo po celi Evropi, tudi na Hrvaškem. Glede na omenjene študije bomo morali za zmanjšanje in v končni fazi za odpravo emisij CO₂, ki izhajajo iz procesnih industrij, s pomočjo obnovljivih virov proizvesti za 300 TWh vodika.«

»Vodik ima pomembno vlogo pri shranjevanju proizvedene energije, a zahteva inovativne rešitve. Lahko ga uporabimo tako, da ga pretvorimo v višje ogljikovodike, ki zaradi tekočega stanja predstavljajo sintetično gorivo za letalski promet. Vodik bo v prihodnje zelo pomemben v prometu. Obstaja veliko potencialnih področij in načinov rabe vodika. Na Hrvaškem je strategija to, da zagotovimo, da smo pripravljeni, torej skrbno sledimo novi strategiji EU s posebnim poudarkom na zelenem vodiku,« je zaključila direktorica hrvaškega združenja za obnovljive vire.