»Ekocivilizacija nima imena, ne vodje, ne usklajenih aktivnosti. Prihaja iz nas, iz našega spomina, oplemenitena z možnostmi prihodnosti. Vse več nas je, ki jo čutimo, se nanjo uglašujemo.« To je med drugim mogoče prebrati na spletni strani gibanja Ekocivilizacija, katerega kuratorka je mag. Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka za promet, danes pa ugledna govornica, ki globalno širi sporočilo o tem, kako zavest, družba, prostor in bitja tvorimo zavedanje, sodelovanje, zaklade in namen. A s tem smo le začeli tokratni videointervju, v katerem je sogovornica v planetarno dogajanje vpletla – kakopak – tudi energetiko. Z energetskimi sporočili bo Violeta Bulc sodelovala tudi na prihajajočem spletnem dogodku En.odmev 021, ki ga letos posvečamo pripravi slovenske energetike na ogljično nevtralno prihodnost. Vabljeni tako k ogledu videointervjuja kot tudi k prijavi na spletni En.odmev 021!

O tem, od kod prihajamo in kam gremo …

»Če pogledamo samo zadnjih 50 tisoč let, je na planetu Zemlja živelo mnogo civilizacij. Do sedaj nam jih je uspelo zabeležiti 28, kar nas spodbuja k vprašanju, kaj se bo zgodilo z našo civilizacijo, saj so vse dosedanje civilizacije doživele vzpon, višek in padec. Skupna značilnost preteklih civilizacij je, da so bile zelo kontinentalne in številne se niso niti zavedale druga druge, tako da niti ni prišlo do spopadov med njimi. Pogosti vzroki za njihov propad so bile podnebne spremembe, pandemije, naravne nesreče, prevelike kompleksnosti, pomanjkanje ustreznih virov, diktatorski režimi, vojne, notranji razpad. Vprašanje, ki se mi na tem mestu postavlja, je, ali smo danes v drugačni situaciji. Sploh z vsemi tehnologijami, ki jih imamo na voljo, ko lahko pridemo do podatkov o našem življenju v realnem času. Sprašujem se, ali z boljšim razumevanjem razmer morda lahko preprečimo padec naše civilizacije? Ali lahko namesto propada soustvarjamo pozitiven preliv v novo civilizacijsko paradigmo,« uvodoma naniza Violeta Bulc. Bo pa sicer po njenem mnenju naslednja civilizacija prišla iz globalne zavesti in ne iz kontinentalne.

V naši družbi pa Bulčeva prepoznava potencial za razvoj močnejše kolektivne zavesti, ki omogoča obenem razcvet vsakega posameznika oz. posameznice in s tem njen oziroma njegov maksimalni prispevek k razvoju človeštva. Samo skupaj, še poudari Bulčeva, lahko dosežemo pozitivne spremembe, kar pa naveže tudi na energetiko, saj je prav energija – poleg ljudi in surovin – ena od treh ključnih komponent, s pomočjo katerih se danes razvija družba kot celota. Zato toplo vabi energetike, da so ves čas prisotni v pogovorih o naši skupni prihodnosti.

Energetika je bila namreč že v preteklosti ključna pri razvoju in maksimizaciji potencialov, po drugi strani pa je zaradi pomanjkanja določenih energentov prišlo tudi že do propada ne le držav, temveč celotnih civilizacij, opozarja sogovornica in dodaja, da se morajo prav zato energetiki še kako zavedati, da je usoda naše civilizacije v veliki meri odvisna ravno od sposobnosti zagotavljanja ustreznih energetskih virov – sploh v obdobju prehoda v nizkoogljično družbo.

»Jaz sem zato, ker si ti.«

»Pred seboj imamo zanimivo prihodnost, če jo bomo le znali modro upravljati,« poudarja in se naveže na shemo Ekocivilizacije, ki svoje delovanje organizira okoli ključnih elementov – prostor, bitja, skupnost, zavest in odnosi.

Na vprašanje, ali širjenje danega sporočila naleti na odprta ušesa, Bulčeva odgovarja, da prelomne ideje potrebujejo čas. Zato si je zastavila za razvoj koncepta ekocivilizacije prihodnjih 30 let. So pa mladi tisti, ki želijo več vedeti o krožnem gospodarstvu, možnih novih družbenih strukturah in vsebinah, kot je na primer organizacijski model Ekocivilizacije (prostor, bitja, skupnost, zavest in odnosi). V okviru Ekocivilizacijskega gibanja aktivno iščejo dobre zgodbe po svetu, pri čemer med drugim z afriškimi kolegi sledijo staremu afriškemu izročilu 'Ubuntu' in njegovemu sporočilu 'Jaz sem zato, ker si ti'. Namen je prebuditi znanje, ki se je akumuliralo v naših genetskih zapisih, kulturi, spominu skozi generacije, ter potegniti iz njega modrosti, ki so uporabne tudi za današnji čas.

Prvo povabilo: spoštljiva vzpostavitev odnosa z naravo

Danes se kot največjo grožnjo človeštvu navaja koronavirus, še pred tem in še vedno – tudi ob pandemiji – podnebne spremembe, pred nekaj desetletji je bila grožnja ozonska luknja, globalne politične silnice nikdar niso nehale omenjati grožnje, ki naj bi ga predstavljali jedrski programi določenih držav … Kar veliko nekih nevarnosti za človeka – če jih ta seveda tako prepozna – torej, toda kaj je tisto, čemur bi se moralo današnje človeštvo zares posvetiti in zakaj?

»Kot prvo se moramo zavedati, da živimo na planetu Zemlja, ki je živ organizem in tu obstajajo določeni naravni procesi, naravni zakoni. Kadar gre človeštvo proti naravnim zakonom, pride v konflikt ne samo z naravo, temveč tudi sam s sabo, saj je tudi človek sestavni del narave. Zato je modro, če naravne zakone sprejmemo in z njimi aktivno sobivamo, ne pa da se ves čas borimo proti njim. Za prefinjen ekosistem, ki se je na Zemlji oblikoval skozi milijarde let, je danes človek agresor, ki lahko povzroči, da se ta uravnovešenost in ta red poruši, s tem pa spodrežemo pogoje za svoje lastno življenje, saj je človek vendarle del narave,« na to odgovarja Bulčeva.

Zato je prvo povabilo, ki ga izpostavi sogovornica, vzpostavitev spoštljivega odnosa do narave. Drugo pa, nadaljuje, da kot družba končno razumemo in sprejmemo, da smo drug od drugega močno odvisni in da moramo sodelovati. Oblikovanje kolektivne zavesti je tako ključno za razumevanje, da smo na planetu ena velika družina.

Poleg pandemije omeni podnebne spremembe, zaradi katerih so izginile že številne civilizacije – in to le v nekaj letih, pa čeprav so obstajale stoletja. Današnje človeštvo pa je s svojim neodgovornim obnašanjem podnebne spremembe samo še pospešilo in niti ne razumemo dobro, katere vse elemente naravnih procesov smo prizadeli. Zato je po mnenju sogovornice ključno, »da v enačbo vključimo elemente odgovornosti«, in to tako pri inovacijah kot pri vseh investicijah. Pri vsem tem pa izjemno vlogo – sploh kot velik onesnaževalec – igra prav energetika, poudarja in doda, da nas vse to seveda ne sme omajati v samozavesti do življenja, »le sprejeti je treba novo zavedanje in v okviru tega tudi delovati«.

Le dve pravili: transparentnost in 'delati, kar je prav'

Na vprašanje, kje bi morali potegniti črto ob spodbujanju tehnološkega napredka, da ne bi pripeljali do propada človeka, kot ga še poznamo danes, torej še ne povsem 'priklopljenega' v digitalni svet, ampak še vedno z lastno bitjo in zavestjo, med drugim Violeta Bulc ponovi, da je človek del narave in narava ves čas ustvarja in je ves čas v dinamičnem stanju, s tem pa se ves čas spreminja tudi človek, ki deluje na različnih ravneh in sprejema različne vibracije, s katerimi vstopa v družbene odnose.

»Danes je, denimo, mnogo ljudi zmedenih, ko se v javnem prostoru uporablja negativna komunikacija in jezik, ki razvrednoti človeka, to pa vodi v dekadenco, zgodovinsko gledano pa ta vodi v razpad. Zato je vprašanje, ali smo notranje dovolj razviti, da lahko zavestno spremenimo ta tok. Pri tem nam lahko zelo pomaga iskrenost.«

Bulčevo navdušuje dejstvo, da v novih globalnih skupnostih, ki so se začele oblikovati s pomočjo digitalnih tehnologij in s koncepti trajnostnega razvoja ter krožnega gospodarstva, obstajata dve pravili. Prvo je, da je vse vidno v vrednostni mreži, torej transparentnost tako na nivoju prihodkov in odhodkov kot ustvarjanja mrež, na osnovi česar raste zaupanje in se krepi sodelovanje. Drugo pa je, da vsak dela tisto, kar čuti, da je prav. Slednje je povezano s kvantno fiziko. Na kvantnem nivoju sistem vedno ve, kaj je prav in kaj je narobe, naniza sogovornica. Slednje povezuje tudi z energetiko, kjer gre za 'rokovanje' s snovmi, ki jih načeloma ni mogoče prijeti, ne videti in ne okusiti, mogoče si jih je le predstavljati. To je še en argument, zakaj energetike potrebujemo tudi kot aktivne soustvarjalce družbe, kjer so najpomembnejše stvari očem nevidne.

»Čas je, da se poslovimo od vseh –izmov«

V pogovoru z Violeto Bulc smo se navezali tudi na drugi videointervju, ki ga je za Energetiko.NET dal ugledni ekonomist in avtor številnih knjižnih uspešnic, med drugim lani izdane knjige o možni alternativni prihodnosti Another Now, dr. Janis Varufakis, ki je leta 2015 nekaj (gospodarsko in politično zelo ognjevitih) mesecev zavzemal tudi položaj grškega finančnega ministra (VEČ), v katerem je dejal: »Želel bi si predstavljati svet, kjer demokracija ni le nekaj, o čemer radi govorimo, temveč tudi nekaj, kar prakticiramo v lastni gospodarski sferi.«

Na vprašanje, kaj pa si sama želi v naši prihodnosti, tako nekdanja evropska komisarka jasno odgovarja, da je predvsem čas, da se poslovimo od vseh –izmov. Da smo dovolj samozavestni, da si upamo zamisliti nov koncept prihodnosti, ki se razbremeni že preživetih konceptov, ki danes povzročajo same negativne vplive in posledično težave. Zato poziva k razmisleku in razvoju nove temeljne misli, pri tem pa je po njenem mnenju nujno treba biti usmerjen na obdobja vizij za 30 do 50 let.

Se pa strinja z Varufakisom v tem, da se je treba vrniti k izvoru, pri čemer spomni na 'oikos', ki je starim Grkom pomenil dom in družino, poleg besede 'nomos' (pomeni upravljanje in porazdelitev), sestavlja besedo 'ekonomija', ki so jo stari Grki opredelili kot dejavnost, katere glavni namen je zagotoviti dobro življenje oziroma blaginjo (družinski) skupnosti. Pri tem Bulčeva opozori, da smo se od slednjega odcepili in namesto da bi skrbeli drug za drugega, smo se začeli drug v drugega zajedati in med drugim smo dali vrednost denarju, s tem pa začeli vrednotiti nekaj, kar ne obstaja.

»Z različnimi obrestnimi merami in t. i. praznimi storitvami, ki se zažirajo v realno ekonomijo, smo si začeli ustvarjati svet, v katerem vse temelji na utvarah, to pa je 'krasen poligon' za manipulacijo in neiskrenost,« pravi in dodaja, da smo na točki, ko se je sistem začel rušiti, je neposredna sogovornica, ki pa verjame, da se vendarle lahko odločimo za miroljuben priliv v prihodnje civilizacijsko obdobje.

O tem, kaj imamo v Sloveniji in česa nam manjka …

»Tu gre za konkretno zgodbo; krožno gospodarstvo je namreč konkretna zgodba, a izpeljali jo bomo lahko s prestrukturiranjem ne samo virov, storitev in proizvodov, ampak moramo biti enako odločni in inovativni tudi v reinventiranju struktur, v okviru katerih funkcioniramo,« poudari in doda, da brez sodelovanja ne bomo zmogli potrebnih sprememb. Poleg tega bi se morali zavedati, »da je življenje umetnost«, v katerem se pojavijo številne spontane priložnosti, na katere se moramo naučiti ustrezno odzivati. Življenje je kompleksno, nepredvidljivo, spontano, nestrukturirano. To so tudi lastnosti naravnih sistemov. Človeka pa tovrstna obnašanja zelo begajo in skrajni čas je, da temu prilagodimo tudi naše izobraževanje in usposabljanje.

Na vprašanje, kje pa imamo v Sloveniji neizkoriščene potenciale in kako se lotiti njihovega izkoriščanja, Violeta Bulc odgovarja, da imamo v Sloveniji izjemne posameznike in posameznice, in to tako v mestih kot na podeželju, v znanstvenem in umetniškem, pa seveda tudi poslovnem svetu, »zmanjka pa nam moči za ustvarjanje kolektivne zavesti in za spoštovanje do skupno ustvarjene celote«, kar je, pridaja sogovornica, verjetno zgodovinsko pogojeno. A čas je, da presežemo to pomanjkljivost, še doda Bulčeva, in se obnašamo državotvorno, to pomeni, dosežemo nacionalni konsenz za ključne strateške usmeritve, ki ostanejo del vizije razvoja države ne glede politično opcijo, ki jo vodi.

O tem, kako lahko slovenska energetika izkoristi svoje potenciale in prispeva k ozelenitvi države, s čimer Violeta Bulc na kratko sklene naš tokratni videointervju, pa bo nekdanja evropska komisarka med drugim spregovorila tudi v letošnjem spletnem En.odmevu 021, katerega program je posvečen prav pripravi slovenske energetike na ogljično nevtralno prihodnost.

Vabljeni k ogledu celotnega videointervjuja!