MADA Analytics: Energijo procesiramo tako, kot procesiramo podatke

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

MADA Analytics: Energijo procesiramo tako, kot procesiramo podatke

Datum: 08. september 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Nove tehnologije , Ekonomija , En.vizija

Spoznajte, kako MADA Analytics, izraelski start-up, ki ga vodi Američan, zmanjšuje negotovost denarnih tokov projektov na področju obnovljivih virov (OVE), ki je posledica vremena in drugih dejavnikov!

Kako točno v podjetju zmanjšujejo negotovost projektov OVE in kako je nastala programska rešitev za optimizacijo uporabniškega shranjevanja, rabe, investiranja in zmanjševanja tveganj na področju obnovljivih virov MEPS™, nam je pojasnil Daniel Gimpel, ki je družbo MADA Analytics ('mada' po hebrejsko pomeni 'znanost' ali 'znanje') soustanovil po tem, ko se je štiri leta poglabljal v razvoj projektov na področju shranjevanja energije in financiranja obnovljive energije, nekaj časa pa je deloval tudi kot investitor tveganega kapitala.

Danny Gimpel nam je v tretjem videointervjuju serije videov z naslovom 'Podjetniki na področju zelenih tehnologij za trajnostno prihodnost', ki jo je Energetika.NET pripravila za svoje bralce iz energetskega sektorja, podpira pa jo WorldChicago, čikaška organizacija, ki med drugim nudi podporo mladim podjetnikom na področju zelenih industrij, pojasnil, kako lahko zmanjšamo negotovost projektov s področja obnovljivih virov.

Če želimo financirati nek projekt, morajo investitorji pristopiti z že začrtano časovnico in optimiziranim shranjevanjem energije oz. zavarovalnimi jamstvi – in tu nastopi MADA Analytics. Njihov pristop izhaja iz razumevanja negotovosti pri napovedovanju podatkov, ki so sicer pravilno izmerjeni na podatkovni, tehnični in finančni strani. Sledi zagon simulacij z različnimi konfiguracijami, njihov sistem pa nato opredeli razne cenovne občutljivosti ter različne cene zavarovalnih jamstev in shranjevalnih sistemov, ki obratujejo znotraj svojih omejitev glede na specifikacije. »Te podatke ob koncu dneva posredujemo našim strankam,« pojasni Gimpel.

»Ti izsledki so glede na način uporabe programske opreme in posredovanja sestavljeni iz treh elementov: določanja cene zavarovalnega jamstva za sistem določene velikosti, časovnega razporeda – oz. kako naj bi se sistem upravljalo in povezalo s sončno in vetrno proizvodnjo – in finančnega modela, torej kako to vpliva na financiranje. Programska oprema nam torej nudi te tri izsledke«.

Pomembna ni količina, temveč kakovost podatkov!

Sogovornik najprej pojasni delovanje sistema: »V simulaciji s strojnim učenjem vedno iščemo razne stroškovne občutljivosti in razpone. Negotovost obnovljive energije izhaja iz samega vira, torej iz vremena, ob čemer vzorci vetrovnosti in osončenosti preprosto niso dovolj zanesljivi, da bi bili vedno konsistentni. To je torej eno gonilo negotovosti, drugo pa se navezuje na sam trg, torej na financiranje projektov. Govorimo torej o oblikovanju cen energije in financiranju projektov s strani bank. Kako zmanjšati tveganje, ki ga povzročajo te negotovosti? Pogosto rečemo, da masovni podatki sploh niso tako impresivni, da sploh ne gre za količino podatkov, temveč za njihovo kakovost. In tu se dejansko vse skupaj začne: pri natančnosti podatkov. Na drugem mestu pa je, kaj s temi podatki naredimo. Treba se je seznaniti s finančnimi posledicami. Razumeti moramo torej vse projektne finance in vse omejitve tehničnega nadzora vetrnih, sončnih in shranjevalnih sistemov,« je pojasnil Gimpel in dodal, da je treba na koncu »poznati tudi trg in tržne cene«.

V naslednjem koraku se moramo nato vprašati, kaj je najboljša rešitev oz. najboljše razmerje med stroški in koristmi, ki bo zagotovilo, da bo energija dobavljena oz. da se bo s prihodki lahko krilo plačila za dolžniško financiranje? »Če gre za shranjevanje energije, kako nameravate zagotoviti zajem energije oz. napajanje sistema in dobavo energije, ko je to potrebno, in da bo shranjevalni sistem deloval po pričakovanjih – lahko se na primer določi ceno jamstva, ki se ga izda za kritje sistemskega tveganja. To je torej en scenarij. Drugi scenarij pa je, ko imamo vakuum, brez shranjevalnega sistema in proizvodnje – kako torej zagotovimo ustvarjanje denarnih tokov in prihodkov ter zmožnost odplačevanja dolgov in bančnega financiranja? Tu govorimo o jamstvu za uspešnost, ki ne glede na vzorce (oz. v verjetnostnem obdobju) zagotavlja, da se tekom leta tudi v primeru enega dneva, tedna ali meseca s povprečno nizkimi ravnmi ta vzorec pokrije (v primeru tveganja glede obsega in fiksne cene). Gre torej za zajem energije in njeno dobavo ob drugem času. Če se tveganje nanaša na nihanje cene energije, ga lahko zmanjšamo na druge načine, na primer z izmenjavo denarnih tokov in zavarovanjem cen.«

»Tako torej dobimo podporo jamstva, ki lahko dejansko prispeva k večji naklonjenosti bank, tudi če je uspešnost en mesec manjša, saj se jo bo nadoknadilo, tako da bo tudi zavarovalnica kasneje zaslužila in pokrila razliko, ki izhaja iz te manjše uspešnosti. Naše osrednje jamstvo za uspešnost se pravzaprav nanaša na shranjevalne sisteme oz. na razumevanje, kako v primeru, da želimo maksimalno izkoristiti sistem vse do konca obratovalne dobe, zagotovimo, da ga ne iztrošimo prehitro oz. da upoštevamo vpliv teh ciklov na degradacijo,« je navdušeno pojasnil Gimpel.

Kot je dodal, lahko sistem upravljamo na različne načine. »Sistem lahko predimenzioniramo ali pa nadgradimo proces znotraj sistema – vse te vrste simulacij in scenarijev vnesemo v sistem družbe MADA. Tako dobimo vpogled v res veliko različnih konfiguracij in scenarijev ter opredelimo najboljši način za načrtovanje in zasnovo operativnega časovnega načrta. Ko je projekt v teku, lahko nato časovni razpored prilagajamo in optimiziramo operacije, ob sočasnem pomikanju naprej«.

Dejansko ni pomembno, kje na svetu se nahaja uporabnik naših sistemov, pritrdi Gimpel.

Ko enkrat delaš z vizionarjem …

Sogovornik je v svet obnovljivih virov vstopil že na samem začetku svoje energetske kariere, ko je sklenil partnerstvo s preminulim izraelsko-ameriškim podjetnikom Arnoldom Goldmanom. »Bil je pravi vizionar in res sijajen genij. Bil je precej pred svojim časom, saj je videl, da je treba na področju obnovljive energije povezati več različnih perspektiv«, je dejal o svojem partnerju in 'energetskem mentorju'. »Razumeti je treba tako tehnično kot finančno plat. Ko obnovljivo energijo gledamo z vidika uspešnosti, z operativno-tehničnega vidika, je pomembno predvsem zagotoviti dobavo električne energije«, je pojasnil Gimpel.

»Električna energija lahko izhaja iz vetrne ali sončne proizvodnje, lahko pa tudi iz plinske ali premogovne proizvodnje, ki nista zeleni. A če morate doseči določeno stopnjo uspešnosti, lahko morda hranilnik napajate iz omrežja ali dobavljate elektriko iz plinske turbine, če je ta znotraj sistema. Pristopili smo k različnim energetskim družbam na severozahodu Združenih držav Amerike: v Washingtonu, Oregonu in Kaliforniji, saj smo iskali smo projekte, ki imajo več različnih inputov – razvili smo namreč posebno vrsto simulacijske programske opreme, imenovano MIMO (multi input, multi output).

»Poglobili smo se v procesiranje energije in ga primerjali s procesiranjem podatkov. Podatke lahko procesirate kot hiter podatkovni tok, kot video. Lahko jih tudi shranite v 'globoki spomin', kot bi shranili fosilno gorivo, na primer premog ali plin. Shranite jih lahko tudi v delovnem (RAM) spominu računalnika, ki deluje kot baterija. Imamo torej tekst, imamo avdio in imamo video. Te različne vrste podatkov se prenaša z različnimi hitrostmi. Skozi to prizmo smo si nato ogledali energijo. Zanimalo nas je, če bi lahko energijo upravljali in modelirali tako, da bi si jo ogledali z vidika spremenljivega vetra, baterij s časovno omejitvijo in 'globokega' shranjevanja energije, torej shranjevanja v globoko zakoreninjenih fosilnih gorivih«. In tako je nastala programska rešitev MEPS™, namenjena optimizaciji uporabniškega shranjevanja, rabe, investiranja in zmanjševanja tveganj na področju obnovljive energije.

Trajnostnost presega zgolj energetiko

Družba MADA Analytics se je letos poleti predstavila tudi na dnevu pitchev pospeševalnika Techhouse v avstrijskem Gradcu, kjer sta bili osrednji temi podnebne spremembe in trajnostna prihodnost. Kako Danny Gimpel, kot start-up podjetnik, gleda na prihodnost in kako bi lahko k napredku prispevali vsi mi, vključno s potencialnimi strankami? Sogovornik je šel v odgovoru onkraj energetike.

»Trajnostnost bo v prihodnje dejansko že neke vrste zavest, saj morajo vsi, ki si želijo trajnostne prihodnosti, o njej razmišljati kot o nekakšnem življenjskem stilu oz. vrednoti. To vpliva na naše vsakdanje odločitve. Kakšno hrano jeste? Je ekološko pridelana ali vsebuje pesticide? Uporabljate plastiko ali kupujete bolj trajnostne materiale? Kakšen avtomobil vozite – takega na plin, morda hibrid ali električnega? Od kod izhaja vaša energija? Imate raje zeleno energijo kot fosilno, ki bo morda glede na trajnostnost vse cenejša? Ljudje morajo začeti sprejemati zavestne odločitve, razširiti morajo svoje zavedanje. Obenem pa mora to izhajati bodisi iz želje po soustvarjanju trajnostne družbe, po bolj okolju prijaznih gradnikih prihodnosti, bodisi iz želje po finančni koristi – priti mora do tega, da rečemo: »Uau, dejansko je bolj ekonomično, če uporabljam zeleno energijo, kot če uporabljam fosilna goriva«.

Trajnostnost se torej začne pri zavedanju in ozaveščenosti, je izpostavil prvi mož in soustanovitelj omenjenega start-upa, ki ima ambiciozne načrte in že kar nekaj obetavnih projektov z evropskimi partnerji, vključujoč projekt v okviru mreže EUREKA in morebitno pridružitev (za kar se poteguje 300 start-upov) avstrijskemu pospeševalniku Verbund (v času objave tega članka finalisti še niso bili znani).

Vabimo vas k ogledu celotnega videointervjuja, v katerem Daniel Gimpel med drugim razloži, kako in zakaj se je odločil za premik s področja tveganega kapitala v svet start-upov.

Za več informacij o družbi MADA Analytics obiščite njihovo spletno stran: www.madaanalytics.com.