László Fritsch, MFGK: Zemeljski plin bo v JVE ohranil pomembnejšo vlog

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

László Fritsch, MFGK: Zemeljski plin bo v JVE ohranil pomembnejšo vlogo

Datum: 23. februar 2021

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Tema: Zemeljski plin , Energetska politika , Ekonomija

V začetku letošnjega leta je v jugovzhodni Evropi (JVE) zaživelo več novih plinskih projektov: na Hrvaškem terminal utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), v Srbiji plinovod Balkanski tok, ki je del Turškega toka, v Bolgarijo in Grčijo pa so po plinovodu TAP prispele prve pošiljke azerbajdžanskega plina. Kako pomembni so taki novi projekti za regijo? Po besedah Lászla Fritscha, glavnega izvršnega direktorja madžarske družbe za trgovanje s plinom MFGK, so izjemno pomembni, predvsem ker bo zemeljski plin v JVE ohranil pomembno vlogo dlje kot v drugih regijah. V nadaljevanju več o tem, kaj vse je še prvi mož družbe MFGK (iz skupine MVM), ki je med drugim 1. januarja sprejela prvo pošiljko UZP na hrvaškem terminalu za UZP na Krku, povedal za Energetiko.NET v nedavnem videointervjuju o prihodnosti plina v regiji JVE.

Novi viri zemeljskega plina v energetsko mešanico vnašajo svežino

Novi tokovi plina v JVE so za to regijo izjemno pomembni in bodo spremenili celotno sliko ne le z vidika trga, temveč tudi z vidika zanesljive oskrbe in raznolikosti virov, meni László Fritsch, ki dodaja, da v MFGK presojajo UZP prav v luči teh dveh perspektiv – zanesljive oskrbe in povečanja raznolikosti virov. Omenjena družba je 1. januarja sprejela prvo pošiljko UZP na hrvaškem terminalu za UZP. Iz skupine MVM, katere del je MFGK, so takrat sporočili, da se z zagonom terminala na Krku in prvimi dobavami UZP »začenja novo obdobje oskrbe Madžarske z zemeljskim plinom«.

Ker je bila to hkrati tudi edina pošiljka, ki jo je družba za zdaj prejela s hrvaškega terminala, so izkušnje še zelo skromne, a pričakovati je, da bo MFGK kot najpomembnejši akter pridobil največji delež zmogljivosti terminala na Krku, je dejal Fritsch v odgovoru na vprašanje o tem, kako je novi vir doslej vplival na trg in ali lahko pričakujemo, da bo Madžarska dobila večino UZP, ki se steka na Hrvaško.

Dostop do terminala za UZP odpira vrata tudi madžarskim dobaviteljem plina in naslednji korak je postati dejavnejši na globalnem trgu z UZP, je napovedal Fritsch in dodal, da do se v družbi že pred nekaj leti odločili za regionalno pot, torej seči prek meja Madžarske.

Ker je Madžarska tudi ključni trg za ruski plin in ruskega plinskega velikana Gazprom, smo prvega moža MFGK vprašali še o vplivu tega novega vira UZP na položaj in delež ruskega plina na Madžarskem in v regiji. Fritsch meni, da se razmere glede položaja ruskega plina v regiji v splošnem ne bodo zares drastično spremenile, spremenila pa se bo raven odvisnosti regije od ruskega plina.

Na vprašanje o konkurenčnosti UZP v primerjavi s cevnim plinom je Fritsch odgovoril, da trenutne razmere v Aziji potrjujejo, da je lahko UZP zelo konkurenčen, vendar se lahko tudi podraži. Vsekakor pa bo postal pomemben del energetske mešanice.

Plin je v JVE »veliko več kot prehodno gorivo«

Pandemija koronavirusa je lani vplivala na vse sektorje energetike, tudi plinskega, kjer se je povpraševanje skrčilo in so cene padle. Kaj torej lahko pričakujemo letos? »Upamo, da bo letošnje leto mirnejše in stabilnejše, pričakujemo tudi, da padec cen ne bo tako velik kot lani,« je med drugim odgovoril Fritsch.

Kar zadeva načrte družbe MFGK za leto 2021, je njen prvi mož spomnil na ustanovitev dveh hčerinskih podjetij – enega na Hrvaškem in enega na Češkem, pri čemer je dodal, da želijo v družbi predvsem stabilizirati sedanje naložbe in še naprej usmerjati pozornost na Balkan, kjer želijo sodelovati tudi pri Južnem koridorju. Poleg stabilizacije trenutnega portfelja pa so po njegovih besedah odločeni, da sledijo svojemu načrtu, ki vključuje nadaljnjo širitev v države, v katerih še niso prisotni.

Glede na številne razprave o prihodnji vlogi plina in vlogi plina kot prehodnega goriva smo Lászla Fritscha vprašali, ali je po njegovem mnenju plin »novi premog« in kako dolgo bo ta vir še igral pomembno vlogo. Sogovornik je v odgovoru med drugim izrazil prepričanje da je zemeljski plin v regiji JVE veliko več kot prehodno gorivo, saj je to območje od njega odvisno bolj kot druge evropske regije.

Ko govorimo o plinu kot prehodnem gorivu, ne smemo pozabiti, da se nove možnosti zdaj večinoma iščejo v vodiku, vendar je vprašanje, kako blizu je ta »vodikova prihodnost«. Fritsch je prepričan, da je vodik lahko del prihodnosti in lahko prispeva k razogljičenju – o tem je govoril tudi na Energetskem vrhu v Budimpešti 2020 (VEČ). Toda odprto ostaja pomembno vprašanje, in sicer kdaj bodo operaterji prenosnih sistemov za plin lahko zagotovili transport vodika in koliko tega transporta bo potekalo po obstoječih plinovodih. Drugo vprašanje pa je povezano s podzemnimi skladišči vodika. Če se bo vodik uporabljal samo lokalno, po besedah sogovornika ne bo mogoče doseči ekonomije obsega.

Vsekakor pa bo zemeljski plin v regiji jugovzhodne Evrope ohranil pomembno vlogo dlje kot drugod, je prepričan Fritsch.