Nastavitve piškotkov
Kakšna bo energetska prihodnost Slovenije in Evropske unije?

Kakšna bo energetska prihodnost Slovenije in Evropske unije?

Datum: 07. oktober 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Zemeljski plin , OVE in URE , Energetska politika , Ekonomija , En.vizija

Energetska ekonomika in vizija ali kako v prihodnje kar najbolje delovati v evropskem in slovenskem energetskem sektorju – da bi poiskali odgovore na to vprašanje, smo za Energetiko.NET (na strehi ministrstva za infrastrukturo) 1. oktobra posneli energetsko razpravo z Blažem Košorokom, državnim sekretarjem na omenjenem ministrstvu, in Christianom Zinglersenom, direktorjem Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). To je prva v seriji razprav pod skupnim naslovom En.ekonomika & Vizija, s katerimi na Energetiki.NET odstiramo pot v jutrišnjo energetiko, ko bo zaživela »nova normalnost« in »povsem novo gospodarstvo«, ki bo v še večji meri oz. z ekstra (korona)pospeškom temeljilo na digitalnem. V imenu smo združili naslov rubrike En.vizija in naslov dogodkov En.ekonomika & Industrija, ki smo jih vsako leto organizirali v sodelovanju s Slovenskim združenjem za energetsko ekonomiko (SAEE). S tem naše skupno delo živi naprej – prilagojeno novim razmeram in novemu času.

Od finančnih priložnosti ...


Evropska komisija predlaga za okrevanje Evrope po pandemiji koronavirusa sveženj v vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji proračun EU za obdobje 2021–2027 in dodatnih 750 milijard evrov za nov instrument za okrevanje Next Generation EU. V ospredju predlaganega načrta za okrevanje sta zeleni in digitalni prehod (VEČ).

Blaz KosorokNa vprašanje, kako komentira 750-milijardni paket za pokoronsko okrevanje, je državni sekretar odgovoril: »To je izjemna priložnost. To je zgodovinska priložnost.« V nadaljevanju je Košorok omenil več projektov, ki so v slovenski energetiki in prometnem sektorju že v teku. »Upati je, da bo Slovenija postala brezogljična družba,« je dodal in se ob tem navezal na dolgoročno okoljsko-podnebno strategijo, ki je trenutno v pripravi.

Zinglersen se je strinjal, da je 750-milijarni sveženj, ki ga Unija namenja okrevanju po pandemiji koronavirusa, priložnost za pospešitev prehoda v brezogljično prihodnost.

... do konkretnih nalog in izzivov


Zinglersen je pri vprašanju o ključnih nalogah agencije ACER v bližnji prihodnosti omenil povezovanje elektroenergetskih trgov, ki po njegovih besedah zahteva dodatne ukrepe. Tu so še ocene zadostnosti virov, pri katerih se bo najverjetneje uveljavil skupen pristop oziroma bo ta bolj soroden, kot je bil nekoč. Poleg tega bomo glede na spremembe v energetskem sistemu, vključno s spremembami na plinskem trgu zaradi bolj razogljičenega plinskega sistema, najbrž videli nekaj prilagoditev v infrastrukturi. ACER pa ima tudi nekaj novih nalog, vključno s spremljanjem.

Najnovejše Poročilo o spremljanju trga (Market Monitoring Report), ki ga letno pripravlja agencija, obsega tri snopiče, v katerih ACER analizira evropske energetske trge v letu 2019. Snopič o veleprodajnem trgu plina je bil že objavljen, snopiča o veleprodajnem trgu električne energije ter maloprodajnih trgih in varstvu potrošnikov pa sledita sredi oktobra. Poročilo o spremljanju trga bo v Evropskem parlamentu predstavljeno konec oktobra in nobeno presenečenje ni, da dokument potrjuje, da je bilo letošnje leto zaradi covida-19 zelo nenavadno.

Christian Zinglersen»Za energetski sektor je bilo to zelo nenavadno leto, v katerem se je v skupni strukturi proizvodnih virov zgodil občuten premik od fosilnih goriv k obnovljivim virom,« je med drugim pojasnil Zinglersen in dodal, da izsledki spremljanja trga kažejo nekaj izboljšav pri povezovanju elektroenergetskih trgov, kljub temu pa še ostaja nekaj razlogov za zaskrbljenost, denimo zamude pri nadaljnjem spajanju trgov. Kar zadeva plinski sektor, povezovanje trgov v splošnem kaže pozitivno sliko. Ključno vprašanje pa je, kako bo potekalo prilagajanje izzivom, ki jih bo prinesla energetska tranzicija.

Dokončna odločitev o drugem bloku nuklearke do leta 2027


Razpravo smo nato usmerili na nacionalno raven, pri čemer je Blaž Košorok spomnil na nekaj strateških slovenskih projektov, ki so skladni tudi z evropskim zelenim dogovorom: verigo hidroelektrarn, ki bo naposled dokončana na spodnji Savi, ter vetrne elektrarne, ki predstavljajo področje, na katerem Slovenija v preteklosti ni bila zelo dejavna.

Poleg tega je skupina GEN januarja 2020 pri infrastrukturnemu ministrstvu zaprosila za energetsko dovoljenje za drugi blok krške nuklearke (JEK 2). A najprej bi bilo treba podaljšati življenjsko dobo prvega reaktorja ter urediti skladišče za radioaktivne odpadke, je opozoril Košorok, ob tem pa poudaril, da Slovenija ostaja jedrska država. Dokončno odločitev o drugem bloku bi morali po njegovih besedah sprejeti najpozneje do leta 2027.

Košorok je izpostavil tudi vprašanje jedrske varnosti – to je po njegovem mnenju argument, s katerim bi morala Slovenija prepričati javnost, kot tudi sosednje države, o nadaljevanju projekta. Preberite tudi: Avstrija v 100-odstotno obnovljivo energijo, nasprotovanje jedrski ostaja

Direktor družbe ELES, slovenskega operaterja prenosnega sistema za električno energijo, je pred kratkim ocenil, da bi v Sloveniji lahko postavili za okoli 400 MW vetrnih elektrarn (VEČ). Košorok se strinja, da je to realna ocena, če se premagajo birokratske ovire.

Kar zadeva medomrežne povezave, državni sekretar z zadovoljstvom pričakuje elektroenergetsko povezavo med Slovenijo in Madžarsko, ki bo zgrajena v bližnji prihodnosti, v nadaljnjih letih pa še plinsko povezavo med državama. Medsebojno povezovanje omrežij je obenem ključno področje, v katerega svojo pozornost usmerja ACER.

Kako bo videti prihodnost?


ACER, MzIChristian Zinglersen je v razpravi odgovoril tudi na nekaj vprašanj naših kolegov pri Montel News o pregledu trgovalnih območij ter o cilju, po katerem mora biti 70 odstotkov čezmejne zmogljivosti na voljo za trgovanje – in pri katerem se zdi, da si številni operaterji prenosnih sistemov prizadevajo za izjemo.

Oba sogovornika na energetsko prihodnost gledata pozitivno, pri čemer sta omenila nadaljnje prehajanje od premoga k čistejšim virom in tehnologijam. Kot del prihodnosti vidita tudi vodik, vsekakor pa bo prihodnost bolj zelena in bolj digitalizirana. »Prihodnost bo vznemirljiva!« je sklenil Zinglersen.

Energetsko razpravo s Christianom Zinglersenom in Blažem Košorokom si lahko v celoti ogledate TUKAJ (v angleščini).



Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

PREVERITE TUDI


  • Pet 2°C

  • Sob 2°C

  • Ned 2°C

  • Pon 5°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×