Kaj usmerja energetska podjetja na zeleno pot in kako aktivni so slove

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Kaj usmerja energetska podjetja na zeleno pot in kako aktivni so slovenski končni odjemalci pri menjavah dobavitelja?

Datum: 16. november 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Ekonomija , En.vizija

»Zelena energija je v zadnjih letih postala priljubljena tema različnih vlagateljev. Da bi se podjetja prilagodila njihovim potrebam, se jih čedalje več usmerja v povečanje svojega prispevka k rabi obnovljivih virov energije. Elektroenergetska podjetja z velikim ogljičnim odtisom predstavljajo hrbtenico skupne proizvodnje energije in običajno kotirajo na lokalnih borzah,« smo slišali v eni od predstavitev na letošnji mednarodni znanstveni konferenci MIC (Management International Conference), ki jo je organizirala Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Namen omenjenega prispevka je bil analizirati in povzeti tendence in vizije elektroenergetskih podjetij na področju obnovljivih virov energije (OVE). Več o njegovih zanimivih ugotovitvah v nadaljevanju! Na konferenci pa sem del svoje doktorske naloge o gospodarskem razvoju maloprodajnega trga z električno energijo – in sicer tisti del, ki je povezan z dinamiko menjav dobavitelja med končnimi odjemalci v Sloveniji –, predstavila tudi avtorica tega članka.

Prispevek z naslovom 'Vloga zelene energije v investicijskih strateških načrtih elektroenergetskih podjetij, ki kotirajo na evropskih borzah', ki sta ga pripravila dr. Béla Kádár in dr. Erika Jáki z Univerze Corvinus v Budimpešti, podrobno preučuje in primerja investicijske strategije in investicijske politike zahodno- in srednjeevropskih elektroenergetskih podjetij. V »konvencionalni elektroenergetiki« v Evropi (po Bloombergovi panožni klasifikaciji) najdemo skupaj 105 podjetij, ki kotirajo na borzi. Od teh sta avtorja analizirala prvih 20 zahodnih in prvih 20 srednjeevropskih skupin (glede na tržno kapitalizacijo), njuna raziskava pa temelji na javno dostopnih poslovnih poročilih ter predstavitvah uradnih investicijskih strategij in strateških načrtov za prihodnje obdobje.

Energetska podjetja se ravnajo po evropskih zelenih politikah ...

»Podjetja se očitno ravnajo po evropskih politikah zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) in se zato preusmerjajo na OVE kot ključni element prehoda na čisto električno energijo,« je na konferenci dejal Kádár. Skoraj vsa podjetja imajo jasno strategijo, da bodo do leta 2021 ali 2022 povečala proizvodnjo električne energije iz zelenih virov za najmanj 30 odstotkov, nekatera celo za 70 odstotkov.

Poleg tega si analizirana podjetja prizadevajo za zmanjšanje izpustov z zapiranjem termoelektrarn, v nekaterih primerih celo jedrskih blokov, je nadaljeval Kádár in dodal, da vsa podjetja prepoznavajo učinkovitejšo rabo energije kot najcenejši način zmanjšanja izpustov TGP, zato svojim strankam že ponujajo produkte in storitve, kot so regulacija ogrevanja, LED-osvetlitev, izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe ipd. Približno polovica obravnavanih podjetij meni, da je učinkovita raba energije ključni steber prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, je poudaril Kádár.

Povečevanje zmogljivosti za shranjevanje je po njegovih podatkih omenilo 60 odstotkov podjetij, enak delež obravnavanih subjektov pa je navedlo tudi rabo zelenih obveznic za financiranje projektov s pozitivnim okoljskim ali podnebnim vplivom.

Večina podjetij (90 %) se ukvarja tudi z e-mobilnostjo, nekatera celo s projekti souporabe avtomobilov, 20 odstotkov pa jih ima svoja lastna električna vozila. Da bi zmanjšala obratovalne stroške in stroške vzdrževanja, pa se podjetja čedalje bolj naslanjajo na digitalizacijo, ki jim omogoča boljše upravljanje odjemalčeve porabe energije in stroškov transakcij.

Zanimivo je, da skoraj vsa podjetja namenjajo sredstva v višini med 10 in 100 milijonov evrov za vlaganje v zanimiva zagonska podjetja in njihovo podporo. Približno 60 odstotkov jih vlaga tudi v rešitve, povezane s pametnimi omrežji in pametnimi števci.

... brez jasnih dolgoročnih strategij z opredeljenimi koraki

Po Kádárjevih navedbah ima 80 odstotkov obravnavanih podjetij investicijski načrt za prihodnje obdobje, vsaj do leta 2022. Vendar pa z operativnega in finančnega vidika ni jasno opredeljeno, s katerimi postopnimi koraki bi do leta 2050 dosegli popolno razogljičenje. »Strateški ali investicijski načrt je jasno definiran, vendar običajno ni podrobneje opredeljen na dolgi rok za obdobje po letu 2022 ali 2023,« je sklenil avtor.

To se sklada tudi z besedami nekdanjega evropskega komisarja za okolje, dr. Janeza Potočnika, iz uvodnega govora na konferenci MIC 2020. Kot je dejal Potočnik, podjetja razmišljajo strateško in načeloma vedo, kam želijo, in tudi vedo, kje so danes, težave pa imajo s tem, kako izpeljati tranzicijo in obenem ostati kratkoročno dobičkonosna (VEČ).

Prehod s tradicionalnih virov energije na obnovljive ima pozitiven učinek v smislu ekološke vzdržnosti. Toda podjetja, ki so pripravljena preiti s konvencionalnega maloprodajnega sistema oskrbe z energijo na oskrbo z obnovljivo energijo, zanima tudi vpliv na dobičkonosnost. Kot so v svojem članku z naslovom 'Perspektive vlaganja in financiranja projekta sončne elektrarne' pokazali raziskovalci Andrea Marchioni, Carlo Alberto Magni in Davide Baschieri z Univerze v Modeni in Reggio Emilii, bi bile lahko naložbe v sončne elektrarne zelo zanimive. »Če maloprodajni sistem zamenjamo s sončno elektrarno, se prihodki in denarni tok povečajo tudi po zaslugi izteka plačil zakupa in prihranka pri stroških (računi za elektriko),« je ena njihovih ugotovitev.

Kako aktivni so končni odjemalci v Sloveniji pri menjavi dobavitelja?

Kot del doktorskega študija sem avtorica pričujočega članka na konferenci predstavila tudi del svoje disertacije o gospodarskem razvoju maloprodajnega trga z električno energijo. Temeljna teza raziskave je bila, da se je »število menjav dobaviteljev med končnimi odjemalci električne energije na slovenskem maloprodajnem trgu v zadnjem desetletju pomembno povečalo«. A kot je bilo prikazano v predstavitvi na konferenci MIC 2020, je mogoče hipotezo ovreči.

To potrjujejo rezultati, predstavljeni na grafu 1 (Število menjav pri gospodinjskih odjemalcih) in grafu 2 (Število menjav pri malih poslovnih odjemalcih).

Graf 1: Graf prikazuje število menjav dobavitelja pri gospodinjskih odjemalcih v Sloveniji med letoma 2010 in 2019. Število menjav je bilo v Sloveniji med gospodinjskimi odjemalci največje v letu 2016 (58.669), sledita pa leti 2017 (56.679) in 2015 (55.481). Najmanjše je bilo število menjav med gospodinjskimi odjemalci v Sloveniji leta 2010 (7.850). V povprečju je med letoma 2010 in 2019 v Sloveniji dobavitelja zamenjalo 40.609 gospodinjskih odjemalcev. Podatki Agencije za energijo RS.

Graf 2: Graf prikazuje število menjav dobavitelja pri malih poslovnih odjemalcih v Sloveniji med letoma 2010 in 2019. Vidimo lahko, da je bilo število menjav med malimi poslovnimi odjemalci v Sloveniji največje v letu 2016 (17.862), sledita leti 2013 (14.998) in 2018 (14.308). Najmanjše je bilo število menjav med malimi poslovnimi odjemalci v Sloveniji leta 2011 (5.617) in 2012 (6.487). V povprečju je med letoma 2010 in 2019 v Sloveniji dobavitelja zamenjalo 11.498 malih poslovnih odjemalcev. Podatki Agencije za energijo RS.

Tretji graf prikazuje Herfindahl-Hirschmanov indeks (HHI) za končne odjemalce med letoma 2012 in 2019. Najvišji HHI je bil zabeležen leta 2012 (1.575), najnižji pa leta 2019 (1.169). Na podlagi teh rezultatov lahko sklenemo, da HHI z leti pada, kar pomeni, da se je koncentracija na trgu občutno zmanjšala in je posledično trg postal zelo konkurenčen.

Graf 3: HHI za končne odjemalce med letoma 2012 in 2019; podatki Agencije za energijo RS.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.