Nastavitve piškotkov
Jedrska renesansa se krepi: Američani bodo v Romuniji postavili male modularne reaktorje, Kitajci načrtujejo 150 jedrskih reaktorjev

Jedrska renesansa se krepi: Američani bodo v Romuniji postavili male modularne reaktorje, Kitajci načrtujejo 150 jedrskih reaktorjev

Datum: 05. november 2021

Avtor: Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Energetska politika , Jedrska energija

»Jedrska renesansa se ni šele začela, pač pa se krepi,« je v četrtek ob podpisu pogodbe o postavitvi malih modularnih reaktorjev v Romuniji z ameriškim podjetjem NuScale Power dejal šef romunskega jedrskega podjetja Nuclearelectrica Cosmin Ghita. Ameriška administracija je sicer pod vodstvom novega predsednika Josepha Bidna okrepila naložbe v razvoj naprednih jedrskih reaktorjev, po katerih naj bi bilo po besedah predsednika uprave podjetja NuScale Johna Hopkinsa veliko povpraševanja po državah po svetu. Velike ambicije pa ima na področju jedrske tudi Kitajska, ki namerava v naslednjih 15 letih zgraditi vsaj 150 novih reaktorjev.

nuscale SMRAdministracija ameriškega predsednika Bidna si je zadala cilj popolnoma razogljičene mešanice za proizvodnjo energije do leta 2035, pri čemer bo pomembno vlogo odigrala tudi jedrska energija. Z namenom uresničiti ta cilj je ameriško ministrstvo za energijo povečalo napore kot tudi sredstva za raziskave, razvoj in demonstracijo naprednih jedrskih reaktorjev, ki bodo bolj konkurenčni, kar se tiče stroškov, z njimi pa bo mogoče rabo jedrske energije razširiti tudi na proizvodnjo vodika, procesno toploto in ostale industrijske rabe, je nedavno povedala Kathryn Huff, vršilka dolžnosti pomočnika sekretarja za jedrsko energijo na omenjenem ministrstvu.

»Predsednik Biden se je zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo ZDA oskrbel s čisto energijo, kar pomeni uporabo vseh možnosti čiste energije, ki so na voljo. Torej je jedrska energija, ki deluje v tandemu z drugimi čistimi viri energije, edini način, da dosežemo naše ambiciozne cilje, ki vključujejo doseganje 50- ali več odstotnega zmanjšanja naših emisij ogljika do konca desetletja, 100-odstotno razogljičeno mešanico proizvodnje energije do leta 2035 in neto nič emisijsko gospodarstvo do leta 2050,« je dejala Huffova na oktobrski delavnici o jedrskih inovacijah, ki sta jo organizirala Institut Jožef Stefan (IJS) in ameriška ambasada v Sloveniji.

V podporo temu se ameriška ministrica za energijo Jennifer Granholm zavzema »za nadaljnjo podporo raziskavam, razvoju in predstavitvi tehnologij, ki bodo ohranile naše obstoječe jedrske zmogljivosti in prispevale k uvedbi napredne jedrske tehnologije ter razširitvi jedrske energije na trge izven zgolj trga električne energije, da bi dosegli cilje zmanjšanja emisij tako v ZDA kot po svetu«, je pojasnila Huffova.

V Sloveniji sicer jedrska energija zagotavlja okoli tretjino, po svetu pa okoli 29 odstotkov čiste električne energije in bo po besedah Huffove še naprej igrala pomembno vlogo pri naslavljanju podnebne krize. »Zato je dostop do te zanesljive in cenovno dostopne čiste električne energije bistvenega pomena za zagotavljanje kakovosti življenja in gospodarske blaginje svetovnega prebivalstva.«

Nadomeščanje premoga


A če jedrsko industrijo že desetletja pestijo visoki stroški gradnje in prekoračitev urnikov izgradnje, je namen uporabe naprednih tehnologij znižanje stroškov in pospešitev tempa izgradnje jedrskih objektov, poudarja Huffova, ki ocenjuje, da je s programi, kot je program demonstracij naprednih reaktorjev v sklopu ministrstva za energijo, »ameriška industrija v ospredju zanimive inovacijske revolucije«.

»Za to administracijo je še posebej zanimiva možnost, da bi jedrski reaktorji nadomestili opuščene premogovne elektrarne z uporabo obstoječe infrastrukture in usposobljene delovne sile na teh lokacijah, kjer je to mogoče,« je dejala Huffova. To je del načrta ameriškega podjetja TerraPower, ki je za to dobilo tudi nagrado ministrstva, dodaja.

Lažji prehod s premoga na čistejše vire pa v izgradnji malih modularnih reaktorjev vidijo tudi v Romuniji, kjer so tako sklenili pogodbo z drugim ameriškim podjetjem, ki razvija takšne reaktorje – NuScale Power. Do leta 2028 nameravajo postaviti elektrarno s šestimi moduli s skupno zmogljivostjo 462 MW, s tem pa postati tudi nekakšno vozlišče za male modularne reaktorje v Evropi, od koder bi se lahko podobni projekti razširili še drugod v območje srednje, južne in vzhodne Evrope.

»Romunija želi v naslednjem desetletju nadomestiti približno 4,6 GW proizvodnje električne energije iz premoga, če pogledamo območje Treh morij, pa govorimo celo o 55,8 GW premogovnih zmogljivosti. To je velik energetski izziv,« je ob robu konference COP26 v Glasgowu na Škotskem dejal Ghita.

Romunska vlada je sicer že jasno povedala, da pri energetskem prehodu računa tudi na jedrsko energijo in napovedala tudi načrte za izgradnjo dveh novih jedrskih blokov v elektrarni Cernavoda.

Ghita pravi, da bodo veliki reaktorji ponujali enakomerno pasovno energijo, »mali modularni reaktorji pa bodo Romuniji prinesli dodatne prednosti v smislu uravnoteženja, sledenja obremenitvi (ang. load following) in prilagodljivosti, ki jo vsi potrebujemo v naših omrežjih«. Meni, da se bo te reaktorje lahko uporabilo, ko ne bo dovolj vetrne ali sončne proizvodnje, hkrati pa jih je mogoče namestiti tudi v oddaljene regije, ki imajo težave z oskrbo z električno energijo.

Poleg tega romunska vlada zaradi sinergije med premogom in jedrsko energijo verjame, da bodo njene aktivnosti na področju malih modularnih reaktorjev olajšale socialne vidike postopnega opuščanja premoga. Po mnenju Ghite imata premog in jedrska energija podobne dobavne verige. »Skupnosti, ki so bile zgrajene okoli elektrarn na premog, si zaslužijo nadaljevanje svoje gospodarske prihodnosti in vemo, da imajo veščine, ki jih je mogoče spremeniti,« je dodal (VEČ – v angleščini).

Sicer pa ameriška administracija zadnje čase krepi sodelovanje tudi z drugimi državami v regiji, med drugim vidi jedrske priložnosti tudi v Sloveniji, je dejala Huffova. Preberite tudi David Durham, Westinghouse: Z reaktorjem AP1000 je mogoče JEK2 zgraditi do 2033

S smelimi načrti tudi Kitajska


Medtem je obsežne načrte za jedrsko energijo, povezane tudi s trenutno svetovno energetsko krizo in pozivi k ukrepanju, ki izhajajo iz podnebnega vrha COP26 v Glasgowu, razkrila tudi Kitajska, ki v naslednjih 15 letih načrtuje vsaj 150 novih reaktorjev. To je več, kot je preostali svet zgradil v zadnjih 35 letih, takšen napor pa bi lahko stal kar 440 milijard dolarjev, je poročal Bloomberg.

Kitajska bi tako lahko že sredi tega desetletja prehitela ZDA kot največjega proizvajalka jedrske energije na svetu, slednja pa naj bi tam do leta 2060 postala tretji najpomembnejši vir energije za vetrom in soncem.

Kitajska si sicer po poročanju Bloomberga lažje privošči investicije v jedrske enote, ker kar okoli 70 odstotkov stroškov pokrijejo posojila državnih bank, ki imajo veliko nižje obrestne mere, kot si jih lahko zagotovijo druge države. »Ob 1,4-odstotni obrestni meri, kar je najmanj za infrastrukturne projekte v državah, kot sta Kitajska ali Rusija, jedrska energija stane približno 42 dolarjev na megavatno uro, kar je marsikje veliko ceneje od elektrarn na premog ali zemeljski plin. Pri 10-odstotni stopnji, na najvišjem koncu spektra v razvitih gospodarstvih, se stroški jedrske energije povzpnejo do 97 dolarjev, kar je dražje od vsega drugega,« piše Bloomberg.

Čeprav Kitajska skriva natančne stroške jedrske, analitiki, vključno z BloombergNEF in Svetovnim jedrskim združenjem, ocenjujejo, da lahko Kitajska zgradi jedrske elektrarne za približno 2.500 do 3.000 dolarjev na kilovat, kar je približno ena tretjina stroškov nedavnih projektov v ZDA in Franciji.

Kitajska pa – tako kot ZDA – računa tudi na projekte v tujini, čeprav večina držav, z izjemo Pakistana, okleva pri uvedbi kitajske tehnologije. Romunija je denimo lani preklicala posel za dva reaktorja s kitajskim podjetjem CGN in se namesto tega odločila za sodelovanje z ZDA. Poleg možnih geopolitičnih posledic imajo potencialni partnerji še druge skrbi. Kitajska ni podpisala nobene od številnih mednarodnih pogodb, ki določajo standarde za delitev odgovornosti v primeru nesreč. Prav tako ni ponudila prevzema izrabljenega goriva, kar je dodatna pomanjkljivost pri konkuriranju z Rusijo, ki je.

Kljub temu različice prvega domačega kitajskega reaktorja, znanega kot Hualong 1, še naprej varno delujejo v Karačiju in provinci Fujian. Septembra je Kitajska napovedala uspešen preizkus novega modularnega reaktorja, ki bi lahko bil mamljiv v tujini. V China Huaneng Group so dejali, da je ta reaktor dosegel trajne jedrske reakcije v doma oblikovanem 200 MW reaktorju, ki segreva helij in ne vodo. To, da je postopek hlajenja neodvisen od zunanjih virov energije, preprečuje možnost nesreče, do kakršne je prišlo v Fukušimi, piše Bloomberg.

Kitajski modularni reaktorji, če bi bili uspešni, poleg tega ne bi zahtevali izgradnje nove elektrarne. Teoretično bi lahko nadomestili proizvodne enote na premog v obstoječih termoelektrarnah, je Francois Morin iz Svetovnega jedrskega združenja še povedal za Bloomberg.

  • Tor 28°C

  • Sre 26°C

  • Čet 26°C

  • Pet 23°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×