IPCC poročilo: Znanstveniki prižgali rdeči alarm za podnebje

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

IPCC poročilo: Znanstveniki prižgali rdeči alarm za podnebje

Datum: 09. avgust 2021

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Emisije CO2 , Ekologija

Doslej se je globalna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,1 stopinje Celzija, pri čemer bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 višja za 1,5 stopinje Celzija, je v danes objavljenem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Poročilo je pripravilo več sto znanstvenikov, ki so združili ugotovitve v zadnjem času objavljenih novih znanstvenih študij.

Ne glede na to, kako agresivno bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2050, povzema poročanje francoske tiskovne agencije AFP slovenska STA.

Globalne temperature bodo tako že okoli leta 2030, desetletje bolj zgodaj, kot je bilo predvideno pred le tremi leti, višje za 1,5 stopinje Celzija, opozarjajo pri IPCC.

V prihodnjih desetletjih bo podnebne spremembe mogoče občutiti v vseh regijah, so zapisali pri IPCC. Zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove ter daljša topla obdobja. Če se temperatura dvigne za dve stopinji Celzija, pa bo vročina večkrat dosegla kritično stopnjo tolerance v kmetijstvu in zdravju, so še opozorili.

Ker pa podnebne spremembe krepijo vodni krog, se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše, še pravijo znanstveniki.

Talil se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu, opozarjajo pri IPCC.

Ob tem so po poročanju STA znanstveniki posvarili, da nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let.

Kljub temu znanstveniki izpostavljajo, da bi močno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe.

Tako bi lahko hitro izboljšali kakovost zraka, za stabilizacijo globalne temperature pa bi potrebovali od 20 do 30 let, navajajo v poročilu.

Potrditev: Segrevanje je posledica človeka

Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v aktualnem poročilu tudi prvič jasno navedel, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti. »To poročilo nas sooča z realnostjo,« je opozorila ena od glavnih avtoric poročila Valerie Masson-Delmotte. Ob tem je izpostavila, da je vloga človeškega vpliva na podnebni sistem nesporno ugotovljena.

Vodilni znanstvenik Panmao Zhai pa je ob tem poudaril, da lahko človeško delovanje odločilno vpliva tudi na bodoče stanje podnebja.

Ogljikov dioksid je po ugotovitvah iz poročila nesporno glavni dejavnik podnebnih sprememb, čeprav vplivajo na podnebje tudi drugi toplogredni plini in onesnaževala v zraku.

Kot pravi Zhai, je jasno, da bo prihodnje desetletje ključno za stabilizacijo podnebja. To bo po njegovih navedbah zahtevalo močno, hitro in vztrajno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in dosego neto ničelnih izpustov ogljikovega dioksida, poroča STA.

Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na infrastrukturne objekte, tudi v energetiki. Predvsem hidroenergija bo v prihodnje pod udarom tako hudih suš poleti kot močnih zimskih padavin, kot smo pisali na Energetiki.NET.

Spomnimo tudi na letošnje izredno dogajanje v Teksasu, ki ga je zajelo obdobje hudega mraza, in je več milijonov ljudi ostalo brez električne energije in ogrevanja, cene električne energije pa so se povzpele tudi do 9.000 dolarjev za MWh. Za izredni energetski dogodek v Teksasu je bila usodna kombinacija različnih izpadov (kot posledica hudega mraza), in sicer v proizvodnji električne energije, prenosu, pa tudi dobavi plina.

Kot je takrat pojasnila svetovalka, strateginja, raziskovalka in publicistka Alison Silverstein, se teksaška mesta pripravijo na samo en snežni vihar na leto. Teksaški sistem se po njenih navedbah več ukvarja s poletnimi obremenitvami zaradi klimatskih naprav, kot z zimskimi obremenitvami. Preberite še: Komisija objavila smernice za upoštevanje podnebnih vplivov pri infrastrukturnih projektih