IEA: Pandemija koronavirusa bi lahko najbolj prizadela razpršene sončn

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

IEA: Pandemija koronavirusa bi lahko najbolj prizadela razpršene sončne elektrarne

Datum: 13. april 2020

Tema: Električna energija , OVE in URE , Energetska politika , Ekonomija

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je oktobra 2019 napovedala, da bo leto 2020 po obsegu novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov rekordno, zdaj pa opozarja, da bi lahko pandemija koronavirusa gradnjo tovrstnih zmogljivosti zaustavila, pri čemer bi največji udarec utrpeli razpršeni fotonapetostni sistemi. V španskem elektroenergetskem podjetju Iberdrola, enem največjih vlagateljev v projekte na področju čiste energije na svetu, pa so se po poročanju portala GreenTech Media medtem že zavezali k povečanju vlaganja po koncu pandemije.

V IEA so ob koncu lanskega leta pričakovali, da bo obseg novih sončnih in vetrnih elektrarn po svetu v letošnjem letu za več kot 20 odstotkov presegel številke iz leta 2018 ter da bodo ta nagel razmah spodbudile politike na področju obnovljivih virov na Kitajskem, v EU, ZDA in Indiji.

Toda »svet se sooča z globalno zdravstveno krizo brez primere in gospodarski šok je zatresel tudi sektor obnovljivih virov, katerega napredek je zato ogrožen,« je v komentarju, objavljenem konec tedna, zapisal Heymi Bahar, višji analitik za trge in politiko na področju obnovljivih virov pri IEA.

Ena od težav je prekinitev proizvodnje fotonapetostnih modulov in vetrnih turbin. Proizvodnja dobavne verige za fotonapetostne module na Kitajskem – ki predstavlja večino globalne dobave – se zdaj ponovno zaganja, dobavna veriga za vetrno energijo pa je »v primerjavi s sončno energijo veliko bolj globalno prepletena«.

»Evropa je eno glavnih središč proizvodnje vetrnih turbin in evropske tovarne so najprej februarja občutile prekinitve dobave delov, ki prihajajo iz Kitajske. Proizvodne zmogljivosti v Italiji in Španiji pa so zaradi strogih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa zaprte od sredine marca. V Indiji je morala zaradi uvedbe ukrepov večina nenujnih proizvodnih zmogljivosti – med njimi so tudi proizvajalci delov za vetrne turbine in fotonapetostne module – pred kratkim zapreti vrata do sredine aprila. Učinki se že čutijo v ZDA, kjer so nosilci številnih projektov od dobaviteljev prejeli obvestila o »višji sili«, zaradi česar bi lahko pri dobavi prišlo do zamud. Dodatno bi lahko izvedbo številnih projektov po svetu zavlekla negotovost glede časovnih okvirov in vpliva morebitnih omejevalnih ukrepov v drugih državah«, je opozoril Bahar.

Upočasnitev gradnje

Zaradi pandemije se upočasnjuje tudi gradnja zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov, saj morajo delavci v nenujnih panogah ob omejevalnih ukrepih v številnih evropskih državah, Indiji in nekaterih ameriških zveznih državah ostajati doma.

Kot je poudaril Bahar, bodo veliki nosilci projektov s stabilnim likvidnostnim položajem morda kos zamudam pri gradnji ali dodatnim stroškom, ki jih to povzroča na kratki in srednji rok, »v bolj negotovem položaju pa so majhni nosilci projektov, ki imajo na voljo manj denarnih sredstev. Ti bodo zaradi zamud morda prisiljeni v prestrukturiranje obstoječih dolgov. Zagotavljanje ustreznega dostopa do ugodnega zadolževanja in drugih mehanizmov financiranja bo ključnega pomena za to, da bodo nosilci projektov lahko ohranjali dejavnosti tako zdaj kot tudi na dolgi rok«.

Projekti za izkoriščanje obnovljivih virov poleg tega »zahtevajo srečanja z neposrednim živim stikom tako na vladni kot na lokalni ravni«. »Zdaj ko so številni vladni uradi in energetske agencije po svetu zaprti, se bodo postopki pridobivanja dovoljenj zavlekli, razen če se vzpostavi usklajen spletni sistem, ki zaobjame različne organe,« je opozoril Bahar.

Po njegovih pričakovanjih bodo največji udarec utrpele razpršene sončne elektrarne. »Lani so po ocenah petino vseh novih zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov po svetu predstavljali fotonapetostni moduli, ki so jih na svoje strehe ali poslovne prostore namestili posamezniki in majhna do srednje velika podjetja. Take decentralizirane naprave oz. razpršeni fotonapetostni sistemi so lani predstavljali več kot 40 odstotkov vseh novih sončnih elektrarn na svetu.«

A zdaj se je »nameščanje razpršenih fotonapetostnih modulov v mnogih državah zaradi omejevalnih ukrepov, ki preprečujejo dostop do stavb, ustavilo. Gospodinjstva in majhna podjetja, ki se soočajo s finančnimi pretresi in gospodarsko negotovostjo, utegnejo svoje načrte o nameščanju sončne elektrarne na svojem posestvu preložiti ali opustiti,« je pojasnil Bahar.

Sektor obnovljivih virov energije je leta 2019 na svetovni ravni zabeležil za 176 GW novih proizvodnih zmogljivosti, kar je le malenkost manj kot leta 2018, ko je bilo teh po zadnjih podatkih za 179 GW. Je pa nova električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, lani predstavljala 72 odstotkov vse nove električne energije, kažejo najnovejši podatki, ki jih je v ponedeljek predstavila Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA). A čeprav se je torej povečevanje rabe obnovljivih virov lani upočasnilo, je bila skupna rast obsega teh zmogljivosti 2,6-krat večja kot pri zmogljivostih za izkoriščanje fosilnih goriv, s čimer se je nadaljevala prevlada obnovljivih virov pri novih elektroenergetskih zmogljivostih, ki se je začela leta 2012. Sončne in vetrne elektrarne so lani predstavljale 90 odstotkov vseh novih zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov, so pojasnili v agenciji.

Kaj lahko storijo vlade?

»Glede na gospodarske učinke pandemije koronavirusa, kakršnih še ni bilo, bi se utegnila rast obsega novih zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov letos prvič v zgodovini upočasniti. Vendar pa lahko vlade tak razvoj dogodkov preprečijo s ciljno usmerjenimi politikami, ki bodo v prihodnjih letih omogočile stalno rast rabe obnovljivih virov,« je povedal Bahar.

»Zdaj ko se vlade ukvarjajo z odpravljanjem gospodarske škode in ponovnim zagonom dejavnosti v prihodnjih tednih in mesecih, je na voljo vrsta ukrepov, s katerimi je mogoče doseči te cilje in obenem spodbujati rabo obnovljivih virov,« meni analitik.

Oblikovalci politik lahko denimo zamaknejo roke za zagon projektov v prihodnje leto in tako upoštevajo zamude, do katerih prihaja zaradi prekinitev dobavne verige ali omejitev dela. »S tem se bodo nosilci projektov za izkoriščanje obnovljivih virov lahko izognili denarnim kaznim, ki bi v težkih gospodarskih razmerah dodatno oslabile njihov finančni položaj, in obenem obdržali spodbude, ki so jim bile odobrene,« predlaga Bahar.

Vlade lahko poleg tega v prihajajočih svežnjih pomoči uvedejo posebne ukrepe financiranja in spodbud za projekte na področju obnovljivih virov. Po Baharjevem mnenju bi morali biti ti usmerjeni v »zmanjševanje tveganj za kapitalsko intenzivne sončne in vetrne elektrarne, ki oddajajo energijo v omrežje, v zaostrenih makroekonomskih razmerah, predvsem za manjše nosilce projektov.« Ob tem je dodal, da bodo za ohranjanje povpraševanja v močno občutljivem sektorju razpršenih sončnih elektrarn nujne dodatne ekonomske spodbude, kot so davčni odbitki, nepovratna sredstva in posebne posojilne sheme, ter da je mogoče te spodbude povezati s politikami za učinkovito rabo energije.

Kot je poudaril Bahar, bi »morali biti kratkoročni ukrepi na področju politik za obnovljive vire usklajeni z novimi srednje- in dolgoročnimi vizijami, po katerih naj bi izpusti toplogrednih plinov v tem desetletju hitro dosegli vrh, nato pa začeli strmo upadati«.

»Obnovljivi viri in učinkovita raba energije bodo pri prehodu na čisto energijo igrali vodilno vlogo, vendar pa potrebujejo kontinuirano in skladno dolgoročno politično vizijo. V tem smislu bi morali svežnji pomoči usmeriti sredstva tudi v nove tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov, ki še niso povsem v tržni rabi, imajo pa občuten potencial za zmanjšanje stroškov. Taki primeri so denimo plavajoče vetrne elektrarne na morju, pomorske tehnologije in proizvodnja nizkoogljičnega vodika,« je dejal Bahar.

Podjetje Iberdrola napovedalo okrepljeno vlaganje v obnovljive vire po pandemiji

Iz podjetja Iberdrola so medtem sporočili, da bo skupna vrednost njihovih naložb v letošnjem letu dosegla 10 milijard evrov, s čimer bodo presegli lanskih 8,15 milijarde evrov. Pospešeno namreč nadaljujejo izvedbo portfelja projektov s skupno zmogljivostjo 9 GW, ki so trenutno v gradnji, pri čemer naj bi jih za polovico dokončali do konca leta, poroča portal GreenTech Media.

Prvi mož podjetja Ignacio Galán je v četrtek na letni skupščini (ki je potekala na daljavo) poudaril: »Takoj ko bo mogoče, bomo pospešili naložbe in tako prispevali h gospodarski dejavnosti in preprečili izgubo delovnih mest.«

»Pospešitev naložb takoj po tem, ko bodo te izredne okoliščine odpravljene, je najboljši – drznil pa bi si reči, da tudi edini – način za premostitev teh kriznih razmer in negotovosti. Zato v letu 2020 nameravamo preseči lansko rekordno raven vlaganja in skupaj za investicije nameniti 10 milijard evrov,« je napovedal.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.