Gregor Novak, SunContract: V slovenski energetiki bi si lahko malo več

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Gregor Novak, SunContract: V slovenski energetiki bi si lahko malo več upali

Datum: 28. april 2021

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , En.vizija

Leto 'korone' je SunContractu postreglo predvsem s priložnostmi, zaposlili so petnajst novih sodelavcev, projekte so še intenzivirali, poslovno vzdušje pa še okrepili, je v videointervjuju za Energetiko.NET povedal direktor platforme Gregor Novak, ki dodaja, da so od ustanovitve platforme leta 2019 kar deset odstotkov prihodkov letno namenjali v razvoj. Tako bodo med drugim svoj ponudbeni portfelj še okrepili - med drugim s hranilniki -, pohod v imenu energetske samozadostnosti pa nadaljujejo s končnih uporabnikov na vasi in mesta.

Njihov cilj - milijon sončnih uporabnikov

»Veliko smo postorili na zalednih sistemih, saj je – vemo – energetika močno regulirana dejavnost z veliko zakonodaje, kar se pozna tudi pri razvoju projektov,« spregovori direktor SunContracta o dosedanjem delu in doda, da pa vendarle niso hiteli s številom uporabnikov dokler niso 'stvari v zaledju' dozorele. Za cilj so si zastavili doseči milijon uporabnikov, do kdaj pa je težje napovedati, pravi Novak.

Kot pravi, je odziv uporabnikov na platformo odličen, delajo pa na tem, da bi bili njihovi uporabniki z obnovljivimi viri energije (OVE) energetsko samozadostni, kar pa si želijo za celotno državo – in slednje se zdi sogovorniku povsem dosegljivo.

»Naše stranke transformiramo v samozadostne, v Sloveniji je to na osnovi uredbe o samooskrbi,« nadaljuje. Njihovo podjetje SONCE energija – vodenje tega je prav ta mesec prevzel Roman Gregorn – bo tako v letošnjem letu namestilo že tisoč sončnih elektrarn, na SunContractu pa so letos začeli še s samooskrbnimi vasmi in mesti. Začeli so s Kobaridom (VEČ), že v kratkem pa naj bi zaživela tudi samooskrba OVE (njihov portfelj vključuje tako sončne kot hidroelektrarne ter kogeneracije; op. p.) skupnost v Radečah. Imajo pa, tako Gregor Novak, trenutno v platformo vključenih več proizvajalcev, kot je odjema, zato s presežki trgujejo na borzi.

»Pri nas uporabniki tudi 'ne izgubijo' elektrike, ki jo proizvedejo v viških – to lahko celo prenesejo na svoje sorodnike,« pove sogovornik in doda, da bodo ponudbo še nadgradili, in sicer s hranilniki pa tudi z drugimi obnovljivimi viri. »A sonce bo zmagalo,« je prepričan Novak o sončni prihodnosti.

SunContract je sicer že od leta 2019 prisoten s pisarno in osebjem v Estoniji, medtem ko so v Italiji zaradi pandemije nekoliko omejili svoje aktivnosti in se namesto tega še bolj usmerili na slovenski trg. Tega vidi Gregor Novak kot že dobro razvitega, potenciale pa prepoznava tudi v sosednji Hrvaški ter seveda v Avstriji in Nemčiji, kjer je ureditev danega področja boljša.

Energetska prihodnost Slovenije v samooskrbi

Fokus pogovorov v energetiki je zadnje čase energetski prehod in v ta namen so med drugim države članice EU pripravile nacionalne energetske in podnebne načrte (NEPN). Na vprašanje, kako ambiciozen je po njegovem slovenski NEPN, Gregor Novak odgovarja, da je dokument »do neke mere ambiciozen«, je pa večja težava v zgolj delnem izvajanju. »Spodbud za baterije v njem ni, prav tako ni spodbude, da bi večje subjekte spodbudile k vključitvi v celoten (energetski) sistem, na Borzenu ostaja denar, ki naj bi ga namenili za rast OVE,« naniza in doda, da vendarle bi si morali malo več upati tudi v energetiki – sploh če gledamo obdobje do leta 2050.

Energetsko prihodnost Slovenije vidi Novak v samooskrbi in »prej ko bomo v to šli, več bomo od tega odnesli in po drugi strani - dlje kot bomo čakali, večjo škodo bomo kot gospodarstvo utrpeli«. Pri tem nam postreže s tezo, da če bi takrat, ko smo vložili v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) milijardo in 400 milijonov namenili v fotovoltaiko, bi po takratnih cenah zgradili okoli 2.000 MW sončnih elektrarn, kar pa prinese približno 2,2 TWh letne proizvodnje, kar bi prineslo med 100 in 130 milijonov evrov prihodkov, odvisno od cene električne energije. »To pa pomeni povračilno dobo največ 15 let, kar pomeni, da bi danes bili že na tretjini te dobe,« ponazori in spomni na negativno bilanco TEŠ-a.

Ob tem se naveže na investicijo v drugi blok krške nuklearke (to ocenjuje na 5 do 10 milijard evrov; op. p.), ki bi jo lahko po njegovem prav tako nadomestili z investicijo v sisteme sončnih elektrarn s hranilniki. To pomeni, tako Novak, da bi lahko celotno Slovenijo pokrili z baterijami, dodatne sončne elektrarne pa bi proizvedle še 11 TWh električne energije, kar bi lahko prineslo celo milijardo evrov prihodkov letno.

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so izračunali, da bi morala Slovenija samo za pokritje proizvodnje električne energije iz bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) vložiti okoli 1,5 milijarde evrov v postavitev 2.885 MW fovotoltaičnih zmogljivosti, obenem pa še med 3,6 in 5 milijard evrov v hranilnike, da bi to energijo lahko enakomerno porazdelili (VEČ).

Obnovljivi viri so velika priložnost za vse nas, poudarja sogovornik, ki meni tudi, da je tudi energetska samozadostnost v Sloveniji povsem dosegljiva, le malo drugačna miselnost je potrebna. Gregor Novak je v videointervjuju spregovoril tudi o prilagajanju odjema in o izzivih elektrodistribucije na področju optimalnega izkoriščenja infrastrukture. Vabljeni k ogledu!