Geotermična elektrarna proizvedla prve kWh toplote in elektrike

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Geotermična elektrarna proizvedla prve kWh toplote in elektrike

Datum: 12. april 2024

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Energetska politika , Nove tehnologije

Geotermična elektrarna v Čentibi je proizvedla prve kWh toplote in elektrike, je za Montel potrdil direktor DEM Damjan Seme, ki v luči volatilnih cen energije izpostavlja neekonomičnost energetskih projektov in zato dolgoročni pogled.

»Pri taki volatilnosti in spremembah cen elektrike na trgu je zelo težko zapreti finančno konstrukcijo za določen čas,« je ob robu sredinega Vrha zelene energetike 24' za Montel poudaril Seme in dodal, da je z vidika ekonomičnosti v trenutnih razmerah treba gledati projekte skozi daljšo časovno prizmo.

Seme ima pri tem v mislih več kot pol milijarde EUR vreden projekt ČHE Kozjak, pri katerem ciljajo, da bi zaživel vsaj do leta 2030 in predstavlja po njegovih besedah obenem najbolj učinkovit način shranjevanja večjih količin viškov energije, proizvedene iz sonca, ki je bo čedalje več.

Še vedno pa imajo v načrtu tudi 2x30 MW baterijski hranilnik, ki je že umeščen v prostor in za katerega imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, a jih je volatilnost na trgu s cenami električne energije zaustavila v smislu takojšnje izgradnje. »Čakamo najbolj ugoden trenutek ter pripravljamo izračune in ustrezen investicijski program, ki bo imel zajeto finančno konstrukcijo baterijskega hranilnika.«

V teku pa je projekt geotermične elektrarne v Čentibi v občini Lendava. Pri pilotni geotermični elektrarni sodeluje DEM z družbo Petrol Geo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru ter Geološkim zavodom Slovenije.

Kot je povedal Seme za Montel, je pasivna geotermalna elektrarna na opuščeni plinski vrtini na nivoju SAT (Site Acceptance Test) testov proizvedla »prve kilovatne ure toplotne energije in nekaj kilovatov električne moči«. S tem so tudi potrdili geotermično načelo v okviru zasnovanega patenta. To pomeni, da se koncept lahko sedaj uporabi tudi na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji. Potrditev je popotnica za večje tovrstne geotermične sisteme, dodaja Seme.

Izkazalo se je sicer da opuščena plinska vrtina Pg-8 »ni zadostna za tako moč elektrarne (50 kW, op. a.)«, je še povedal Seme, a dodal, da bodo elektrarno »zoptimizirali«.

Ni pa le ekonomika tista, ki zavira razvoj energetskih projektov, tu so še kritično predolgi postopki umeščanja v prostor, ki povečujejo nepredvidljivost uspešne finančne konstrukcije, še opozarja Seme. »Umeščanje novih večjih proizvodnih enot traja od 5 do 8 let do pridobitve gradbenega dovoljenja.«

V DEM načrtujejo med drugim tudi sončne in vetrne projekte.

Negativne cene

Zaradi vedno večjega porasta obnovljivih virov energije smo priča več negativnim cenam. Te imajo vpliv tudi na proizvodnjo v DEM.

»Zaenkrat smo ustrezno manipulirali s hidromehansko opremo. Določeni viri so se glede na vozne rede omejili, nismo pa jih popolnoma izklopili,« je povedal Seme o odzivu DEM na pojav negativnih cen.

V podjetju in v skupini HSE, katere del je tudi DEM, so obenem sprejeli strateško ukrepanje s ciljem čim manjših izgub, tako v smislu proizvodnje kot z vidika ekonomije, je še za Montel povedal Seme.