FlexPlan: Uporaba shranjevanja energije in prožnosti v izogib novim na

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

FlexPlan: Uporaba shranjevanja energije in prožnosti v izogib novim naložbam v omrežje

Datum: 15. september 2020

Avtor: Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije

Zaradi hitre širitve obnovljivih virov postaja načrtovanje prenosnih in distribucijskih omrežij vse bolj zapleteno in prežeto z veliko mero negotovosti, ki jo dodatno poslabšuje javno nasprotovanje gradnji novih daljnovodov. Da bi to rešili, si projekt FlexPlan v okviru programa Obzorje 2020 prizadeva za vzpostavitev nove metodologije načrtovanja omrežij, pri čemer upošteva možnost, da se v prenosna in distribucijska omrežja električne energije vključi nove vire shranjevanja energije ter prožnosti kot alternativo gradnji novih elementov omrežja, je v sredo na spletnem seminarju o projektu FlexPlan povedal koordinator projekta Gianluigi Migliavacca iz italijanske družbe RSE.

Po besedah Andreia Z. Morcha iz partnerskega podjetja pri projektu FlexPlan, SINTEF Energi, Evropska komisija izrazito poudarja potrebo po učinkovitosti različnih vidikov elektroenergetskega sistema, vključno z npr. uporabo že obstoječih načinov, kot je aktivni odjem, ki bi lahko zmanjšali potrebo po novih naložbah v omrežje.

V svežnju Čista energija za vse Evropejce (CEP) Komisija predlaga, da se upošteva obstoječe vire prožnosti kot sestavni del načrtovane širitve omrežij in da se aktivni odjem ter shranjevanje energije obravnava enako prioritetno kot proizvodnjo pri postopkih dispečiranja in redispečiranja, je povedal Morch.

Vendar pa bi trenutno na tem področju težko našli neke skupne in dobro uveljavljene prakse v Evropi, »kar pomeni, da se ta proces še vedno razvija,« je med seminarjem, ki ga je organiziralo mednarodno združenje za pametna omrežja ISGAN, pojasnil Morch.

Migliavacca je v nadaljevanju izpostavil, da so investicije v omrežje »kapitalsko intenzivne, življenjska doba prenosne infrastrukture pa traja več desetletij. To pomeni, da ob postavitvi novega daljnovoda ta deloma že velja za nasedlo naložbo«.

Poleg tega Migliavacca opozarja, da se izgradnje novih daljnovodov vse pogosteje soočajo z nasprotovanjem javnosti, kar podaljšuje proces načrtovanja in botruje mnogim negotovostim.

In ker spremenljiva rapoložljivost obnovljivih virov »ustvarja novo vrsto občasne prezasedenosti, ki jo je včasih možno uspešno kompenzirati s prožnostjo sistema, naložbe v nov daljnovod ne bi bile upravičene. Morda pa bi bila prožnost in shranjevanje boljša rešitev,« je dejal Migliavacca.  Migliavacca je še dodal, da »poteka tudi razprava o izbiri tehnologij za shranjevanje energije in prožnost sistema, da bi bilo lahko vključevanje obnovljivih virov v omrežje bolj predvidljivo (virtualna elektrarna)«.   »Od tod tudi ideja o vzpostavitvi nove metodologije načrtovanja omrežij, ki bo upoštevala možnost, da se v prenosna in distribucijska omrežja električne energije vključi nove vire shranjevanja energije ter prožnosti kot alternativo gradnji novih elementov omrežja,« je pojasnil Migliavacca.

Regulativne smernice za nacionalne regulativne organe za spodbujanje shranjevanja energije in prožnosti

Cilj je torej ustvariti »novo orodje za optimizacijo načrtovanja prenosnih in distribucijskih omrežij ob upoštevanju umestitve elementov prožnosti, ki jih omogočajo tako prenosna kot distribucijska omrežja, kot alternativo tradicionalnemu načrtovanju omrežij: zlasti hranilnikov, priključnih električnih vozil (PEV), aktivnega odjema,« je povedal Migliavacca.

Vendar FlexPlan ni omejen zgolj na izdelavo novega orodja, temveč tudi na njegovo uporabo za analizo šestih regionalnih primerov, ki pokrivajo skoraj celo Evropo, s ciljem predstaviti uporabo orodja na resničnih primerih in predstaviti vidike načrtovanja omrežij v Evropi do leta 2050.

»Na ta način poskuša projekt FlexPlan odgovoriti na vprašanje, kakšno vlogo bi lahko odigrala prožnost in na kakšen način lahko prožnost prispeva k zmanjšanju investicij v načrtovanje omrežij in hkrati ohrani (vsaj) trenutno stopnjo varnosti sistema,« je navedeno v opisu projekta.

Poleg tega, da sistemskim operaterjem ponuja orodje, ki omogoča vključevanje shranjevanja energije in prožnosti v analize pri procesu načrtovanja omrežij, je eden od ciljev projekta FlexPlan državnim regulativnim organom ponuditi »zbir regulativnih smernic, ki omogočajo optimalno izkoriščanje prednosti, ki bi jih lahko imela shranjevanje energije in prožnost za sistem,« je povedal Migliavacca.

»Medtem ko morajo tradicionalne dejavnosti načrtovanja omrežij izvajati sistemski operaterji prenosnih omrežij in upravljavci prenosnih omrežij, bodo naložbe v shranjevanje energije in prožnost večinoma v rokah zasebnih vlagateljev,« je poudaril Migliavacca.

»To pomeni, da bi morali nacionalni regulativni organi glede na rezultate načrtovalne faze, ki bi jo izvedli sistemski operaterji, primernost uporabe novih kapacitet za shranjevanje energije ali prožnosti na strateških lokacijah omrežja prevesti v primerne oblike spodbud za tiste, ki bodo verjetno vlagali v tej smeri. To precej zaplete celotno shemo z vidika tradicionalnega načrtovanja, pri katerem so bili sistemski operaterji po izvedbi analiz edini upravičeni do investicij,« je še dodal Migliavacca.

Novi akterji

Morch je dodal, da je Evropska komisija »začela s formalizacijo postopka več novih poslovnih akterjev, vključno z energetskimi skupnostmi državljanov, z navedbo obsega njihovih vlog in odgovornosti v okviru direktive za notranji trg z električno energijo (IEM).«

Tudi združenje Eurelectric »na te skupnosti gleda kot na pomemben prihodnji vir, saj jim je mogoče dodeliti več novih nalog (še posebej z vidika uravnotežene odgovornosti), kadar delujejo bodisi kot dobavitelji, kot aktivni kupci, kot sistemski operaterji distribucijskega sistema ali kot kateri koli drug uporabnik sistema.«

»Vključevanje novih akterjev, kot so npr. energetske skupnosti državljanov, bi lahko spremenilo celotno situacijo in vloge/postopke tako v fazi načrtovanja kot tudi v operativnih fazah,« je dejal Morch.

»Obstajajo močni regulativni signali, ki evropske sistemske operaterje spodbujajo, da vire prožnosti obravnavajo kot nov pomemben dejavnik pri oblikovanju postopkov načrtovanja širitve omrežij. Kljub močnim prizadevanjem Evropskega združenja operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) za razvoj skupnih metodoloških načel pa v sestavljanki še vedno manjka nekaj elementov,« je še dodal Morch.

V projekt FlexPlan je vključenih 13 partnerjev iz osmih držav, med njimi tudi slovenski sistemski operater prenosnega omrežja ELES.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.