FestINNO 2018: S 3D digitalizacijo do najmočnejših zgodb človeštva

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

FestINNO 2018: S 3D digitalizacijo do najmočnejših zgodb človeštva

Datum: 30. maj 2018

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Nove tehnologije

V Sloveniji je zelo veliko znanja – tudi ko gre za razvojne in raziskovalne projekte na področju 3D izdelovanja, ki se lahko 'dogaja' tako od skice do 3D tiskanja kot v obratni smeri, in sicer od dejanskega predmeta do njegovega prenosa v e-obliko, je na eni od številnih delavnic v okviru letošnjega festINNA na koprski Fakulteti za management povedal Andrej Žužek iz podjetja INTRI.

»3D tiskalniki so 'le' naprave, ki nam stiskajo predmete vključno z njihovim volumnom,« je ponazoril Andrej Žužek in dodal, da se navadno naročniki odločajo za 3D tiskanje, če želijo imeti nekakšno 'mini tovarno' kar pri sebi ali pa želijo hitro in učinkovito do prvih prototipov. Bo pa po njegovem glavno področje uporabe tovrstne tehnologije medicina in konkretno protetika.

»3D skenerji pa so naprave, ki želijo dobiti v prostoru točko oddaljenosti, koncept pa je, da projiciramo žarek na neko površino, kamera, ki je pod določenim kotom, pa zaznava podatek o določeni točki. Takrat lahko naredimo oblak točk neke površine, ki jo lahko poljubno poligoniziramo,« je nadalje pojasnil Žužek in mladim udeležencem prikazal dejanske 3D naprave.

So pa cene 3D skenerjev zelo različne, od 400 evrov pa do 22 tisoč evrov, je povedal in dodal, da se cena naprave dviguje z natančnostjo njenega delovanja.

Podjetje INTRI je sicer med drugim s pomočjo tehnologije 3D tiskanja izdelalo maketo reaktorske črpalke v Svetu energije GEN energije v Vrbini pa denimo elektrificirano maketo kranjske čistilne naprave.

3D digitalizacija je pa, kot je še dejal Andrej Žužek, zelo pomembna za kulturno dediščino, kjer konkretni posegi niso mogoči – kot primer je omenil Ljubljanski grad, kjer so tudi sodelovali z nekaterimi 3D rešitvami -, ali pa za tipizacijo gradiv za slepe in slabovidne. S 3D tehniko so sicer rekonstruirali tudi Tartinijevo violino in številne druge muzejske predmete – in prav s tovrstnimi projekti se po Žužkovem oživljajo najmočnejše zgodbe.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.