Epidemija koronavirusa že danes nalaga nekaj razmislekov

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Epidemija koronavirusa že danes nalaga nekaj razmislekov

Datum: 20. april 2020

Avtor: Marjan Eberlinc

Kategorija: En.vizija

Tema: En.vizija , Plini

Dober mesec dni delovanja operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina v posebnih razmerah že dopušča prve komentarje in misli, kako bodo nastale razmere ob epidemiji koronavirusa dolgoročno vplivale na energetski sektor in seveda tudi na delovanje ter prihodnji razvoj prenosne plinovodne infrastrukture.

Naše prve misli, odzivi in aktivnosti so bile v zgodnji fazi pojava tveganja okužbe in širitve epidemije koronavirusa namenjene takojšnji vzpostavitvi in prehodu na izreden režim dela. Najvišjo prioriteto ima naš center vodenja z zagotavljanjem varnega, neprekinjenega ter zanesljivega delovanja plinovodnega sistema. To, česar zagotovo nihče ni mogel prej predvideti, je prav širina vpliva virusa in vesel sem, da nam je uspelo takoj zagotoviti popolno izolacijo nadzorne ekipe za njeno celotedensko delo in nemoteno delovanje nadzornega sistema. Vse je tako praktično popolnoma odrezano in izolirano od preostalega sveta, a se naloge brezhibno izvajajo.

Za družbo Plinovodi, d. o. o., je bila novost predvsem prepoznati širino potencialne nevarnosti ter čim prej uresničiti ukrepe za njeno zajezitev. Sedaj lahko ocenim, da se je zelo pozitivno izkazala izredna pripadnost in požrtvovalnost vseh naših zaposlenih, ki so v trenutku odločitve vzpostavili svoja delovna mesta na daljavo. Tista, ki so nujna za prisotnost, pa smo v celoti prilagodili posebnim in izrednim pogojem.

V družbi naša ukrepanja in vzpostavitev delovanja v kriznih razmerah ocenjujem za zelo uspešna. Analiza najrazličnejših scenarijev po dolžini trajanja in jakosti nam omogoča, da glede na dejanske razmere stopenjsko prehajamo med njimi in s tem zagotavljamo vse ključne funkcije delovanja družbe praktično neokrnjene. Ponosen sem na svoje sodelavce, ki so v izredno kratkem času, praktično čez noč, vzpostavili sistem delovanja na daljavo. Zanj lahko rečem, da danes deluje v izrednih razmerah enako učinkovito. Dodatno smo prepoznali prednosti dela na daljavo, ki dodatno krepi samozavest in samostojnost ter samoiniciativnost zaposlenih.

Upam in želim si, da se bodo v prihodnjih tednih ukrepi lahko postopno sproščali, delo pa postopno prehajalo v stare tirnice. Ko se ozrem nazaj, lahko povzamem preteklo obdobje kot uspešen test takojšnjega in uspešnega prehoda ključnih kriznih ekip na izreden način dela, za vse druge pa uspešen prehod na delo na daljavo. A vendarle to ni bil le test. Danes lahko ugotovim, da praktično vse funkcije družbe dobro delujejo in to v okviru obstoječih rokov in načrtov.

Epidemija koronavirusa, ki še ni za nami, nam že danes nalaga nekaj razmislekov. Ključen bo dolgoročni vpliv na delo in delovni proces. Socialni vidik dela in sobivanje na delovnem mestu dobivata novo dimenzijo in zanesljivo se bodo nekateri vzpostavljeni ukrepi za najbolj kritične infrastrukture v postopno manjši intenziteti izvajali tudi v prihodnje. Verjetno vse do faze, ko bodo postali del našega delovnega vsakdana. Neizogibno bodo potrebne tudi prilagoditve in že danes lahko ugotovim, da se potrjujejo naša razmišljanja pri načrtovanju novega centra vodenja, ki je v razvojnih načrtih operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina že nekaj let. Kar nekaj vsebinskih rešitev za še učinkovitejše obvladovanje tovrstnih primerov smo že vključili v prvotne načrte in to je le dodatna potrditev, da smo pri zasnovi pravilno razmišljali, zaznali nujnost novih rešitev in prepoznali pomembnost avtonomije centra vodenja z vsemi operativnimi in življenjskimi funkcijami takšnega objekta.

Primer epidemije koronavirusa bo neizbežno pustil posledice in bo vplival na prihodnji razvoj energetskega sektorja. Lahko tudi podam hitro preliminarno oceno, da se je slovenska energetika znala na primeren način odzvati, zato težav na nobenem od sektorjev oskrbe z energijo do sedaj nismo zaznali. Dolgoročno pa seveda takšnih ali podobnih pojavov – epidemij nikakor ne smemo zanemariti. Še pred časom si česa takšnega nismo mogli niti zamisliti, danes je tukaj in pripravljeni moramo biti, da bomo časovno hitro in učinkovito obvladovali energetske infrastrukture tudi v prihodnjih izrednih razmerah ali celo težko predvidljivih situacijah. Še večkrat se bomo namreč morali vprašati, ali smo pomislili na vse, in ves čas znova in znova kreirati najrazličnejše scenarije kriznih situacij. In seveda lahko že sedaj napovemo, da bo epidemija povzročila celo vrsto dodatnih izzivov in seveda tudi priložnosti. Za tehten premislek in poglobljene analize bo še čas, a v tem trenutku je že jasno, da bodo naši ključni izzivi za prihodnost tudi ocena morebitnega prehoda na različne možnosti dela na daljavo, na stopenjsko in povečano avtonomnost ključnih funkcij delovanja energetske infrastrukture, na ustrezni opremljenosti ter v določenih delih na še večjo mobilno decentralizacijo sistemov vzdrževanja in še bi lahko našteval. Vse to se že danes kaže kot nov pristop in nov model delovanja za prihodnje in s tem širše obvladovanje najtežjih in izrednih kriznih situacij.

»Skupaj zmoremo!«

Ko se z izkušnjo vzpostavitve sistema izrednega delovanja družbe pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom oziram v prihodnost, se mi vedno znova pojavita dva ključna dejavnika: v prvi vrsti so to naši visoko strokovno usposobljeni in lojalni zaposleni ter visokozmogljiva ter zanesljiva tehnologija. Vse to se mi potrjuje tudi pri dnevnih kontaktih z direktorji operaterjev prenosnih sistemov v sosednjih državah in na podlagi tega lahko rečem, da evropski prenosni plinovodni sistem v teh razmerah diha kot eno veliko in vzdržljivo srce. Ne bojim se, da takšen sistem ne bi zmogel odigrati svoje pomembne vloge tudi v prihodnje in se hkrati soočiti z vsemi izzivi, ki jih pred nas postavljajo prihajajoči cilji podnebne nevtralnosti z uvajanjem trajnostnih tehnologij in povezovanja sektorjev plina in elektrike. Izkušnja t. i. koronačasa je prinesla novo zavedanje o pomembnosti povezovanja, zato lahko za energetski sektor zagotovo potrdim v teh dneh odmevajoče besede Skupaj zmoremo.

Za prihodnost slovenske energetike v obdobju po koronavirusu si želim predvsem še bolj učinkovitega mreženja ključnih akterjev tudi na ravni povezovanja sistemov in infrastruktur, kjer je nujno povezovanje na področju novih tehnoloških procesov in le skupaj bomo zmogli zgraditi novo pot. Zemeljski plin bo v prihodnje prav kmalu obogaten z obnovljivimi plini, po mojem mnenju tudi v precejšnjem deležu domačega, slovenskega izvora. Prepričan sem, da imamo energetiki skupaj resen in pravi izziv, in vem, da Skupaj zmoremo. Z odločnim odzivom na pojav epidemije in z zagotovitvijo uspešnega izrednega načina dela z brezhibnim delovanjem ključnih infrastruktur nam je uspelo, da vsak zase tvorimo odlično delujoče in zelo zanesljive dele oskrbovalne verige. Epidemija nas na splošno gledano na neki način zapira v lastne meje, a prav to nam odpira nove priložnosti za večje koriščenje domačih virov, hkrati pa smo del dobro delujočega evropskega sistema, zato lahko tako v domačem kot tudi tujem pogledu pogumno zremo v prihodnost.

Naj na koncu izrazim priznanje zaposlenim v vseh slovenskih energetskih družbah za brezhibno delovanje sistemov, direktorjem vseh energetskih družb za vodenje procesov v zahtevnih pogojih delovanja, uporabnikom sistemov in odjemalcem, posebej pa še vsem, ki nas razumejo in delijo mnenje z nami, čeprav niso neposredno vpeti v proces energetske oskrbe Slovenije. In res je: Skupaj zmoremo.

Marjan Eberlinc je glavni direktor družbe Plinovodi, d. o. o.

Stališča avtorja ne odražajo nujno stališča uredništva Energetike.NET.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.