Energetska prenova stavb: V pripravi novi programski dokumenti za črpa

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Energetska prenova stavb: V pripravi novi programski dokumenti za črpanje EU sredstev

Datum: 29. julij 2021

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Energetska učinkovitost

Infrastrukturno ministrstvo (MzI) opaža povečano zanimanje za energetsko prenovo javnih stavb, kar so upoštevali pri pripravi nadaljnjih programskih dokumentov za črpanje EU sredstev, so povedali za Energetiko.NET.

Spomnimo, da je ministrstvo za infrastrukturo (MzI) v okviru aktualnega javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih od 2021 do 2023 (JOB 2021) napovedalo dodatni rok za oddajo vlog - predviden datum je 31. januar 2022. Dodatni rok za oddajo vlog so na MzI napovedali tudi za energetsko prenovo stavb ožjega in širšega javnega sektorja (ŠJŠ in OJS 2021)- predviden datum je 24. januar 2022 (VEČ).

V okviru povabila za energetsko prenovo stavb širšega javnega sektorja (ŠJS_2021) so se sredstva zvišala na osnovi še razpoložljivih sredstev v sklopu izvajanja aktualnega operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 (OP EKP 2014-2020), ki je v fazi zaključevanja in po katerem se bodo skladno z obdobjem upravičenosti operacije izvajale do leta 2023, so nam pojasnili na MzI.

Na naše vprašanje, ali se v prihodnje obeta še kakšen dvig sredstev, predvsem v luči svežnja ‘Pripravljeni na 55’, ki predvideva strožje cilje tudi za stavbni sektor, so nam na ministrstvu pojasnili, da sodelujejo v pripravi novih programskih dokumentov za črpanje EU sredstev.

Med slednjimi izpostavljajo mehanizem za okrevanje in odpornost ter novi večletni finančni okvir EKP 2021-2027, »v okviru katerih bo poseben poudarek na pospešitvi gospodarskega okrevanja tudi z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije v javnih stavbah, in sicer s trajnostno prenovo obstoječih stavb«, pojasnjujejo.

Ob zaključevanju izvajanja OP EKP 2014-2020 opažajo na ministrstvu namreč »porast zanimanja za izvajanje energetskih prenov javnih stavb«.

To povečano zanimanje so, kot poudarjajo, upoštevali tudi v okviru priprave izhodišč novega večletnega finančnega okvira EKP 2021-2027 »in smo kot ministrstvo, pristojno za energijo, predlagali nadaljevanje že vzpostavljenega modela sofinanciranja izvajanja energetskih prenov javnih stavb«.

Dodajajo, da je v zaključni fazi programiranja tudi nov mehanizem za okrevanje in odpornost, »v okviru katerega se bo z dodatnimi EU sredstvi aktiviral potencial za energetsko prenovo javnih stavb, ki pred energetsko prenovo potrebujejo tudi druge elemente trajnostne prenove oziroma so po svoji namembnosti specifične in jih uvrščamo med posebne vrste stavb«.

Za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva so obenem v sklopu pobude REACT-EU v okviru aktualnega OP EKP 2014-2020 za krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov zagotovljeni tudi dodatni viri za izvajanje naložb v energetske prenove stavb zdravstvene infrastrukture posebnega pomena zaradi COVID-19, še opominjajo na MzI.

Evropska komisija želi do leta 2030 v okviru svežnja ‘Pripravljeni na 55’ zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov. Svoj delež bo moral prispevati tudi stavbni sektor, pri čemer je približno tri četrtine stavb EU energetsko neučinkovitih, stavbe pa predstavljajo več kot tretjino emisij vseh toplogrednih plinov.

Spomnimo, da je v okviru omenjenega svežnja Komisija, poleg zaostritve sedanjega sistema EU za trgovanje z emisijami, predlagala tudi uvedbo trgovanja z emisijami v sektorjih prometa in stavb. S prihodki iz tega naslova naj bi se financiral nov socialni sklad za podnebje, ki bo državam omogočal, da svojim državljanom pomagajo pri financiranju podnebju prijaznih naložb.