V Sloveniji potrebujemo strokovni in politični konsenz o načrtovanem prehodu v nizkooglljično družbo, je jasen evropski poslanec Franc Bogovič, ki je kot častni pokrovitelj spregovoril na zadnji (virtualni) strateški konferenci Montela Energetike.NET En.odmev. Iz parcialnih odločitev moramo po njegovih besedah priti do celovite rešitve, kako v nizkoogljično družbo, pri čemer moramo pri prehodu sodelovati vsi, ne le energetika.

Podnebna konferenca COP26, v katero so bile uprte vse oči, ni prinesla jasnih in zavezujočih ciljev s strani ZDA in Kitajske, tudi v luči ukinitve rabe premoga. Še več, na konferenci sprejete zaveze omogočajo ne le odlašanje s koncem rabe premoga, temveč tudi gradnjo novih premogovnih elektrarn na Kitajskem, je dejal.

Medtem ko v Evropi še reguliramo, drugod že marsikaj izvajajo v praksi. Kot primer je navedel Bogovič ZDA, kjer je ameriški kongres v začetku novembra sprejel 1000 milijard dolarjev vreden sveženj o vlaganju v infrastrukturo, od avtocest do javnega prevoza, pa tudi do vlaganj v mrežo točk za polnjenje električnih avtomobilov po državi.

Letos poleti obelodanjen sveženj ‘Pripravljeni na 55’ ali ‘Fit for 55’ naj bi tudi Evropo pripeljal do cilja brezogljične družbe. Sveženj po Bogovičevih besedah prinaša energetsko-tehnološko revolucijo, »ki bo posegla v vse pore našega življenja«. 

Čeprav ima sveženj jasne in zavezujoče cilje, bo sledila še marsikatera razprava v trikotniku države-Komisija-Parlament, izpostavlja. Smer je po njegovih besedah zelo jasna, in sicer preiti »od besed k dejanjem«.

In čeprav so razlike med državami, kar zadeva izhodišča za doseganje ciljev, velike, razlike po Bogovičevih besedah ne dopuščajo »privilegija«, da nekdo ne gre po tej brezogljični poti. 

Evropa, ki je v zadnjih letih globalno gledano zaostala za ZDA, Kitajsko in Korejo na področju digitalizacije, kot del te preobrazbe, tli upanje, da bo na področju okoljskih oziroma novih tehnologij ohranila primat, je še dejal. Kot pravi, dekarbonizacija ne pomeni deindustrializacije. Veliko upov in pričakovanj, vezanih na to, da bomo speljali zeleno preobrazbo, je tako tudi položenih v roke gospodarstva in industrije. Bodo pa v procesu preobrazbe navsezadnje udeležena tudi gospodinjstva, je še opomnil.

Preberite tudi komentar evropskih poslancev Christiana Ehlerja (CDU/ELS) in Franca Bogoviča (SLS/ELS) »Preobrat k zelenemu pomeni velike naložbe v industrijo«!

Brez jedrske energije bo zeleni prehod nemogoč

Po Bogovičevih besedah naj bi bil dokončni dokument posodobitve taksonomije trajnostnega financiranja EU, pri čemer prvotni zeleni seznam Komisije za zdaj ne vključuje jedrske energije in zemeljskega plina, objavljen okoli novega leta.

Kot smo pisali, je več virov povedalo, da naj bi Komisija glede podelitve zelenega statusa jedrski energiji in zemeljskemu plinu odločila že naslednji teden, ko naj bi predstavila posodobitev taksonomije trajnostnega financiranja EU. 

Po Bogovičevih ocenah brez jedrske energije ne bo mogoče doseči zelenega prehoda. Je pa Evropa glede tega vira vsekakor razdeljena, a gre pri razpravi okoli jedrske energije v večji meri za politično-ideološko razpravo kot pa strokovno.

Kar zadeva slovensko jedrsko prihodnost in morebitno izgradnjo drugega jedrskega bloka (JEK2), bo po Bogovičevih besedah šlo ne le za slovensko umestitev objekta v prostor, temveč evropsko. 

Medtem je Nemčija z izgradnjo Severnega toka 2 dala »jasen signal«, da se bo plinska zgodba razvijala in nadaljevala tudi v prihodnjih desetletjih. Plin kot »back up obnovljivim virom energije« bo po Bogovičevih besedah imel pomembno vlogo tudi v prihodnje. Ob tem je še pripomnil, da ima Nemčija dvakrat večji ogljični odtis iz naslova proizvodnje energije kot pa Slovenija. 

Kar zadeva izstop Slovenije iz premoga, še vedno ni znano, ali se bo šoštanjska elektrarna zaprla iz ekonomskih razlogov, ali pa bo šlo za nacionalno odločitev, komentira Bogovič. A kot pravi, ne gre pri prehodu za en posamezni objekt, temveč kako bomo proizvedli več nizkoogljične električne energije, kako se bo preobrazilo naše gospodarstvo in kako bomo navsezadnje k prehodu prispevali končni uporabniki.

Smo na vlaku, ki divja, pri čemer podnebna konferenca v Glasgowu ni dala rešitve, kako bi ta vlak ustavili, je danes konferenco COP26 komentiral Erik Potočar z ministrstva za infrastrukturo (MzI). O premogovni strategiji pravi, da je šla ta skozi vse potrebne procese, da pa je za njen sprejem ključna letnica. Ta je pa del politične odločitve, je še dejal.

Zadnjo strateško konferenco Montela Energetike.NET so podprle družbe Petrol, GEN energija, Siemens Energy, HEP energija in energetska borza BSP, za sodelovanje pa se zahvaljujemo tudi Slovenskemu združenju za energetsko ekonomiko.