Elektroenergetika: Standardizacija izdelkov in storitev ter regulativn

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Elektroenergetika: Standardizacija izdelkov in storitev ter regulativni okvir ključna za pospešitev zelenih scenarijev

Datum: 15. junij 2021

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Energetska politika

Elektroenergetsko omrežje bo v skladu s cilji zelenega dogovora EU do leta 2050 ostalo temelj za doseganje podnebne nevtralnosti. Pri tem so standardizacija storitev in izdelkov ter regulativni okvir najboljši način za pospešitev zelenih scenarijev. Toda brez digitalizacije ni moč poenotiti procesa med različnimi akterji na trgu, so bili le nekateri poudarki na petkovem drugem dnevu InnoGrid Day, ki je potekal pod okriljem združenj ENTSO-E in E.DSO.

Demonstracijski projekti zahtevajo učinkovito partnerstvo med vsemi ključnimi deležniki - »govorimo o poslu«, izpostavlja Uroš Salobir, direktor oddelka za strateške inovacije pri slovenskem sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES in podpredsednik odbora za raziskave, razvoj in inovacije pri Evropskem združenju operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E). Prehod iz t.i. ‘peskovnika’ na demonstracijsko raven zahteva osredotočenje, poglobitev in proaktivno delovanje vseh udeleženih, izpostavlja.

Porabniki so za zdaj pripravljeni plačati več za prehod v brezogljično družbo, meni Salobir. »Toda porabnik bo višjo ceno plačeval le določen čas. Ne bo pa višje cene storitev podpiral v neskončnost,« je izpostavil. »Ko bo nekoč novi (energetski) sistem vzpostavljen in stabilen, bo porabnik pričakoval padec cene,« dodaja.

Tudi Richard Vidlička, vodja inovacij in projektov EU v češki družbi ČEZ Distribuce ter predsednik odbora za inovacije in raziskave pri združenju E.DSO, je na spletnem dogodku izpostavil pomembnost partnerstev pri projektih. Kot poudarja, krepijo distribucijski in sistemski omrežni operaterji partnerstva že dlje časa.

»Dekarbonizacija, decentralizacija in digitalizacija so osnova, ki jo moramo imeti v mislih pri načrtovanju. Porabniki nas morajo razumeti kot partnerja in ne kot servis,« še meni Vidlička.

Pri tem je digitalizacija edini način, kako udejaniti energetski prehod. Brez digitalizacije ne bomo mogli spremeniti strukture energetskega sektorja, izpostavlja Vidlička.

Inovacije so pomembne, saj zagotavljajo dokaze v podporo razvoju evropskih politik na področju energetskega prehoda, pridaja Cristobal Irazoqui, politični uradnik za inovacije, raziskave, digitalizacijo in konkurenčnost v generalnem direktoratu za energijo Evropske komisije.

»Za dosego ciljev do leta 2050 potrebujemo močno pospešitev inovacijskih projektov. Preskusni del je zelo pomemben. Toda moramo izven kroga elektroenergetike. Združevanje sektorjev je ključno,« izpostavlja. Področje medsektorskega povezovanja bo tudi srž nadaljnjih finančnih spodbud Evropske komisije, je še dejal.

Inovativne storitve morajo priti do človeka

Električno omrežje bo v skladu s cilji zelenega dogovora EU do leta 2050 ostalo temelj za doseganje podnebne nevtralnosti, je bilo še izpostavljeno v okviru spletnega dogodka.

Poleg izboljšanja napovedi za proizvodnjo električne energije je za pospešitev vključevanja obnovljivih virov ključna tudi optimizacija zmogljivosti elementov omrežja.

Tako v okviru dogodka predstavljeni projekti - Flexitranstore, Farcross, Interconnect in Platone - kažejo, kako lahko inovativne rešitve pri upravljanju omrežnih sredstev (Grid Asset Management, op.a) pospešijo zeleni prehod, bodisi z izboljšanimi napovedmi za proizvodnjo električne energije bodisi s tehnologijami za optimizacijo omrežja.

Kot je ob tem izpostavil Mark Norton iz družbe Smart Wires, pa niso dovolj le demonstracijski projekti, temveč tudi pristop, kako nove produkte in storitve prožnosti uporabiti na trgu. Dostopnost storitev udeležencem na trgu naslavlja tudi omenjeni projekt Flexitranstore.

Zaradi večje spremenljivosti ob uvajanju obnovljivih in razpršenih virov energije je namreč potreba po izkoriščanju potenciala novih udeležencev na trgu in povečanju izbire potrošnikov, kar omogoča, da novi viri prožnosti pridejo na trg, ključnega pomena za varen in cenovno ugoden prehod, je bil eden od poudarkov v razpravi.

Na drugi strani pa projekti, kot so Interrface, Coordinet, OneNet in EUniversal, raziskujejo ključne postavke, kot so interoperabilnost, standardizacija izdelkov in storitev ter nemoteno usklajevanje med različnimi akterji v vrednostni verigi električne energije.

Koncept prožnejšega upravljanja sistema se s temi projekti približuje resničnosti in je nujen za zagotovitev varnega in cenovno ugodnega prehoda, je bilo izpostavljeno.

V omrežju izkoristimo trenutno približno 30 odstotkov razpoložljive zmogljivosti, dodaja k temu Norton. »Imamo še ogromen potencial, ki ga lahko s sodobnimi tehnologijami izkoristimo. Omrežje moramo optimizirati in za to potrebujemo tehnologije, da potegnemo čim več iz njega, in to s čim nižjimi stroški,« meni.

Standardizacija da, vendar pustiti prostor za inovacije

»Premik z demo projekta v resnično življenje je vedno tvegan. Akterji, kot so denimo sistemski operaterji, potrebujejo zagotovila in pravne okvirje,« je izpostavil Norton.

Da sta standardizacija izdelkov in regulativni okvir ključna za nemoteno usklajevanje med različnimi akterji na trgu, so se strinjali tudi ostali udeleženci.

Tako je Marco Baron iz družbe Enel Global Infrastructure and Networks izpostavil, da je standardizacija izdelkov najboljši način za pospešitev zelenih scenarijev. »Peskovniki so najboljši način za testiranje izdelkov v reguliranem ozračju,« pravi. Toda ne smemo čakati zgolj na tehnične rešitve, več poudarka mora biti na aktivaciji potrošnikov in proizvajalcev, je izpostavil.

Standardizacija izdelka in storitev pa je pomembna tudi za nemoteno povezovanje med trgi, je pristavil George Boultadakis iz družbe European Dynamics.

Antonello Monti z inštituta RWTH Aachen pa meni, da je predvsem digitalizacija način, kako poenotiti proces med različnimi akterji na trgu.

A kot je v razpravi poudaril Carlos Pedro Marques iz družbe E-Redes, je sicer pomembno postaviti osnovo oziroma standard, »vendar moramo vedno pustiti odprta vrata za demonstracije in inovacije«.

Varnost in zanesljivost uporabe novih tehnologij bo morala doseči ustrezno raven, a če pri razvoju ne razmišljamo hkrati o uvedbi tovrstnih tehnologij na trg, ne bodo uspešne, je še pridal Salobir.

Stroškovna učinkovitost bo ključni element, ki bo odločil, kateri proizvodi, (virtualne) platforme in pametne tehnologije bodo zaživeli v praksi, je še dejal. »Tudi iz tega razloga je treba inovacije premakniti v resnični svet,« je sklenil.