Nastavitve piškotkov
Elektrika in kakovost življenja - 2. del

Elektrika in kakovost življenja - 2. del

Datum: 16. november 2020

Avtor: Danijel Levičar

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Energetska politika

Primera pomanjkanja elektrike v Nemčiji in Kaliforniji sta pokazala na zgrešenost njune energetske strategije in politike. V obeh državah že več let izvajajo prehod na razpršene obnovljive vire, s katerimi pa v obeh primerih nadomeščajo predvsem jedrske elektrarne.

OVE skupaj z jedrsko, ne pa namesto nje


Dogajanja v naravi ne zmoremo vedno predvideti, narave pa ni mogoče pretentati. V določenem trenutku oziroma obdobju (ta ista narava) pač pokaže svoje zobe. Ena od posledic jesenskega vročinskega vala je bilo brezvetrje. V Nemčiji je zato izpadlo med 15 in 20 GW vetrne proizvodnje.

Izpad vetra v kombinaciji z večernim sončnim zahodom se je v primeru Kalifornije pokazal za neobvladljivega, ko so v popoldansko-večernih urah ljudje v svojih domovih prižgali klime in ostale električne naprave, od katerih je odvisen sodobni način življenja. Izpad proizvodnje in povečanje rabe je privedlo do nujnega odklopa več kot dveh milijonov odjemalcev elektrike.

Strateško premišljen pristop k načrtovanju oskrbe z energijo zato ne stavi le na posamezen vir (ali skupino manj zanesljivih virov) energije, temveč zagotovi ustrezno energetsko mešanico. Le mešanica je tista, ki se lahko učinkovito in uravnoteženo sooči z vsemi tremi dimenzijami izziva energetske trileme: z zanesljivostjo oskrbe, okoljsko-podnebno sprejemljivostjo in cenovno dostopnostjo za vse odjemalce. Države v svojih razvojnih strategijah izbirajo različne energetske mešanice, od katerih nekatere bolj, druge pa manj uspešno uresničujejo zastavljene cilje. Nasprotje nemški in kalifornijski usmeritvi predstavljata francoski ali švedski model.

grafika levičarSlika: Izbor scenarija razvoja energetike odločilno vpliva na zanesljivost oskrbe, količino izpustov in končno ceno električne energije. Večji delež jedrske energije v Franciji zagotavlja nižje izpuste (gCO2/kWh) in ugodnejšo ceno električne energije (€/MWh) za končne odjemalce. Nemčija z ugašanjem jedrskih elektrarn trpi najvišje cene in visoke izpuste.

Jedrska energija s svojo stabilnostjo omogoča vključevanje OVE v zanesljivo mešanico. Zato ima Slovenija kot jedrska država odlično izhodišče za razumno oblikovanje strategije svoje prihodnje oskrbe z energijo.

Jedrska energija in kakovost življenja


Pri razmisleku o pomenu ohranitve in krepitve rabe jedrske energije v Sloveniji poglejmo nekaj desetletij nazaj. Kako je pametno zasnovana infrastruktura, povezana z obstoječo jedrsko elektrarno NEK, vplivala na naše življenje? Kako se zanesljivo obratovanje tega objekta pozna v našem vsakdanu?

Starejši bralci (med njimi tudi pisec tega komentarja) se še spomnimo električnih redukcij in večerov ob soju sveč v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. S priključitvijo NEK na omrežje so se končale redukcije in posledično so iz domačih predalov izginile tudi sveče. To je ključno vplivalo na zanesljivost oskrbe z elektriko.

NEK je v 37 letih proizvedla 180 TWh električne energije. To je dovolj, da bi Slovenijo oskrbovali celih dvanajst let, če bi imeli za oskrbo na voljo le energijo iz tega proizvodnega objekta.

Poleg velike količine zanesljivo proizvedene elektrike je pozitivna plat jedrske energije tudi njen (ne)vpliv na okolje oziroma podnebje ter prostor. Izračun na primeru NEK: v dobrih treh desetletjih svojega obratovanja je jedrska elektrarna preprečila izpuste 180 milijonov ton CO2 (pri tem izpustov prašnih in drugih delcev niti ne omenjam), ki bi jih povzročila proizvodnja iste količine elektrike iz termoelektrarne na premog.

Pa prostor? NEK na 1 km2 proizvede več kot tretjino v Sloveniji porabljene električne energije. Z drugimi besedami: malo prostora – veliko energije. Če je naš cilj tudi ohranjanje okolja, ekosistemov in habitatov, potem je jedrska energija tista rešitev, ki lahko ohrani vseh 38 % ozemlja Slovenije pod zaščito Nature 2000.

Pod črto: NEK proizvaja čisto električno energijo, ki je dostopna vsem državljanom in zagotavlja konkurenčnost našega gospodarstva, še posebej energetsko intenzivnega dela slovenske industrije. Je trden temelj, na katerem gradimo načrte širitve jedrskih proizvodnih zmogljivosti.

Projekt JEK2 skozi prizmo strateškosti in državotvornosti


Projekt JEK2 je strateška infrastrukturna investicija v novo jedrsko elektrarno na obstoječi lokaciji NEK. Nosilec investicije je družba GEN energija (krovna družba Skupine GEN) ali krajše GEN, ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Projekt JEK2 vključuje načrtovanje, izgradnjo, obratovanje in razgradnjo objekta.

Kako na projekt JEK2 gledamo v GEN in kako utemeljujemo, da ga Slovenija potrebuje? Nova enota jedrske elektrarne bo skupaj z NEK in v nadaljevanju tudi po prenehanju obratovanja obstoječe elektrarne prevzela vlogo hrbtenice elektroenergetskega sistema. Tako bo JEK2 uresničevala svoje poslanstvo javnega servisa zanesljive oskrbe z nizkoogljično električno energijo po dostopni ceni za vse državljane. Pričakujemo, da bo NEK obratoval vsaj do leta 2043. Brez nadomestila proizvodnje NEK se bo do leta 2050 uvoz električne energije v Sloveniji povečal z današnjih 15 % na kar 60 % uvozne odvisnosti. Pri tako visoki uvozni odvisnosti strateške dobrine pa je ogrožena naša samostojnost in možnost sprejemanja suverenih odločitev; odločal bo tisti, ki bo imel v rokah 'energetsko pipico'. V svetu in celo v EU poznamo množico držav, ki se mukoma poskušajo otresti energetske odvisnosti.

Kar zadeva izbiro tehnologije, imamo tako v Krškem kot tudi v svetu dobre izkušnje s tlačnovodnim tipom reaktorja (PWR, pressurised water reactor). Zato je tak reaktor predviden tudi za JEK2, in sicer moči med 1000 in 1200 megavati. Za primerjavo: NEK razpolaga z močjo 696 megavatov.

V GEN smo preverili tudi potencialne dobavitelje tehnologije. V zadnjih desetih letih se je število dobaviteljev povečalo za 40 %, in sicer prihajajo iz Rusije, Amerike, Kitajske, Južne Koreje, Japonske in Francije. V svetu namreč gradijo kar 54 novih jedrskih elektrarn. Rast števila dobaviteljev je znak, da konkurenca raste in to je najboljši pokazatelj jedrske renesanse.

JEK2 je medgeneracijski infrastrukturni projekt


Pri obravnavi cene jedrske elektrarne moramo upoštevati, da gre za medgeneracijski infrastrukturni projekt z življenjsko dobo od 60 do 100 let, ki se povrne v prvih 20 letih delovanja. Od strateških infrastrukturnih projektov pričakujemo zanesljivo delovanje, ničelne izpuste, konkurenčen in dostopen produkt; donosnost je pomembna, vendar v drugem planu.

Višina investicije v JEK2 bo v največji meri odvisna od načina financiranja. Za primerjavo poglejmo britanski projekt novogradnje Hinkley Point C. Obstoječa finančna konstrukcija predvideva 13-odstotni donos (WACC), kar pomeni, da stroški kapitala predstavljajo 2/3 celotnih stroškov projekta. Tako visoka pričakovanja donosnosti in obresti so značilna za kratkoročne naložbe. Če bi finančno konstrukcijo zastavili na zahtevah dolgoročnih infrastrukturnih projektov z nižjo, 4-odstotno zahtevo po donosu, bi lahko ceno projekta prepolovili. Mimogrede, uredba o enotni metodologiji (UEM) od infrastrukturnih projektov v Sloveniji zahteva vsaj 4-odstotno donosnost. Čehi so se za razliko od Britancev odločili za model ugodnih državnih posojil. Češki projekt nove jedrske elektrarne Dukovany je podprt z dolgoročnim posojilom in 2-odstotno obrestno mero.

grafika2 levičarSlika: Razčlenitev proizvodne cene projekta Hinkley Point C. Obstoječa visoka cena projekta (levi stolpec) je posledica visokih zahtev po donosu (WACC=13 %). Nižja zahteva po donosu, kot jo specificira UEM v Sloveniji (WACC=4 %, desni stolpec) bi ceno projekta in s tem končno ceno električne energije prepolovila. (Povzeto iz poročila, ki ga je naročila nizozemska vlada. Povezava: https://t.co/IRdN17wUAB?amp=1)

Upoštevajoč stopnjo razvoja projekta JEK2 je o njegovi ceni še prezgodaj govoriti. Lahko pa si pomagamo s tujimi izkušnjami jedrskih novogradenj. Svetovni podatki kažejo, da se jedrsko elektrarno da zgraditi tudi za manj kot 3 milijarde evrov, v povprečju pa za 5 milijard evrov; odvisno seveda od njene velikosti in lokalnih posebnosti.

V GEN smo doslej opravili prvo fazo projekta, ki zajema izdelavo predinvesticijske zasnove in priprave na strateško odločanje. Rezultati raziskav, študij in projektne dokumentacije kažejo, da je JEK2 potreben, izvedljiv in ekonomsko upravičen projekt. Zato smo letos januarja na ministrstvo za infrastrukturo podali vlogo za energetsko dovoljenje. Njeno odobritev pričakujemo do konca letošnjega leta.

***

Ponosni, da je Slovenija jedrska država


V GEN radi in ponosno rečemo, da je Slovenija jedrska država. Smo ena izmed 30 držav z razvitim jedrskim programom. Imamo vzpostavljeno delujočo jedrsko infrastrukturo, ki zajema zakonodajo in regulatorja (URSJV), znanstveno-raziskovalne in izobraževalne institucije, strateške mineralne rezerve, Sklad za razgradnjo ter seveda lastnika in odlično voden proizvodni objekt.

Vse to je odskočna deska za utemeljen in sistematično zastavljen razmislek o prednostih projekta JEK2 in o koristih, ki jih prinaša za slovensko družbo in njeno blaginjo. Z JEK2 odgovarjamo na vse ključne energetske izzive prihodnosti. Jedrska energija je naš najzanesljivejši domač vir, ki krepi stopnjo samooskrbe Slovenije z električno energijo. Z JEK2 bomo aktivno zmanjšali ogljični odtis in vpliv na ekosisteme. Proizvedena električna energija bo dostopna za vse državljane in vzpodbuda za konkurenčno gospodarstvo.

Brez dostopa do električne energije ni dostojnega sodobnega življenja. Zato v Skupini GEN prepoznavamo oskrbo s čisto in zanesljivo električno energijo v vlogi zagotavljanja osnovnih človekovih potreb in pospeševanja pozitivnih družbenih sprememb.

Pozitivne spremembe pa bodo izvedljive, ko bomo kot družba zmogli odkrit premislek o ključnih vrednotah in razpravo, ki bo temeljila na sodelovanju in ne le nasprotovanju. Takoj ko bomo pripravljeni sodelovati v racionalni razpravi, podprti z dejstvi in številkami, se bodo ponudile tudi sprejemljive rešitve.

Danijel Levičar je poslovni direktor GEN energije.

Stališča avtorja ne odražajo nujno stališča uredništva Energetike.NET.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

PREVERITE TUDI


  • Tor 8°C

  • Sre 5°C

  • Čet 11°C

  • Pet 10°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×