Duška Godina: Slovenija lahko k ciljem REPowerEU prispeva le s pospešenim zelenim prehodom
Datum: 01. julij 2022
Avtor: Tanja Srnovršnik
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Zemeljski plin
, Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
, Emisije CO2
Načrt REPowerEU, ki ga je maja objavila Evropska komisija in ki pomeni usklajeno prizadevanje držav članic EU za končanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in močno pospeševanje zelenega prehoda, zavezuje tudi Slovenijo »in prispevamo lahko le s pospešenim prehodom na čisto energijo«, je v uvodu v Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2021 zapisala direktorica Agencije za energijo Duška Godina. A trenutno na tem področju zaostajamo, zaradi česar je Evropska komisija Slovenijo pozvala k sprejemanju dodatnih ukrepov za olajšanje izdajanja dovoljenj za projekte OVE, je opozorila, pri tem pa izpostavila pomembnost povezovanja sektorjev.
Po izzivih, ki so jih energetskemu trgu lani prinesli okrevanje gospodarstva po pandemiji in izpad večjih količin proizvodnje v vetrnih elektrarnah ter manjša proizvodnja v hidroelektrarnah zaradi vročega in sušnega poletja, letos k ponovnemu naraščanju cen »na že popolnoma razgretih veleprodajnih trgih« prispeva še vojna v Ukrajini. Ta je sicer predvsem povečala zaskrbljenosti glede energetske varnosti v Evropski uniji (EU), je v uvodni besedi v najnovejšem poročilu Agencije za energijo poudarila njena direktorica. Omenila je, da je ravno v času priprave tega poročila Evropska komisija objavila načrt REPowerEU, ki cilja na končanje odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in močno pospešitev zelenega prehoda. Prizadevanje na tem področju naj bi sicer »potekalo na več ravneh hkrati, cilji na vsaki od njih pa so zelo ambiciozni. Prihranki energije naj bi znašali kar 13 %, do leta 2030 naj bi bilo že 45 % vse porabe energije v EU iz obnovljivih virov. Tega leta naj bi bila na voljo vsa infrastruktura za proizvodnjo, uvoz in prenos do 20 milijonov ton vodika, od česar naj bi v EU proizvedli polovico«.
»A do takrat bo treba premostiti tudi morebitne motnje v oskrbi z zemeljskim plinom, ki so v času priprave tega poročila v EU že prisotne. Slovenija je močno odvisna od ruskega plina, kar je predvsem za industrijske uporabnike velik problem, saj le 13 % uvoženega plina porabijo gospodinjstva,« poudarja Godina.
Zaostanki
Pri tem pa opozarja, da načrt REPowerEU zavezuje tudi Slovenijo, ki lahko po njenem mnenju prispeva »le s pospešenim prehodom na čisto energijo«. A čaka nas trdo delo. Kot pravi Godina, je Slovenija v letu 2020 sicer dosegla ciljni 25-odstotni delež OVE v končni rabi energije, a je k temu veliko prispevala nižja raba energije zaradi epidemije in odkup manjkajočega deleža energije od druge države članice. »Ker pa se na področju vključevanja novih proizvodnih virov v sistem ni zgodilo nič pomembnega, nam po trenutnih ocenah za leto 2021 ponovno manjka 1,5 % do ciljne vrednosti,« opozarja.
Ne samo to. Kot piše Godina, je Evropska komisija »prepoznala, da obstaja resno tveganje, da Slovenija zastavljenega 27-odstotnega deleža do leta 2030 ne bo izpolnila, zato nas je v prvih mesecih leta 2022 pozvala k sprejemanju dodatnih ukrepov za olajšanje izdajanja dovoljenj za projekte OVE, vključno z vetrnimi elektrarnami na kopnem in sončnimi elektrarnami«. Ob tem je Godina spomnila na analizo agencije iz leta 2019, ki je pokazala, »da bi lahko v primeru dejanske izvedbe vseh na javnih pozivih izbranih projektov v letu 2023, ko se iztečejo roki za izvedbo večine projektov, proizvodnjo električne energije iz OVE, ki je vključena v podporno shemo, več kot podvojili, od tega večino iz vetrne energije«.
»Žal se stanje v zvezi z realizacijo izbranih projektov od leta 2019 ni spremenilo, ključni razlog pa je prav umeščanje v prostor,« je poudarila. Poročilo tako kaže, da smo imeli konec lanskega leta v Sloveniji še vedno inštalirani zgolj dve vetrni elektrarni skupne zmogljivosti 3,3 MW.
»Ob neizkoriščenem potencialu vetra obstaja še veliko neizkoriščenega potenciala za umeščanje sončnih elektrarn na degradiranih območjih in na strehe. Prizadevati si moramo tudi za pospešeno, stroškovno učinkovito uvajanje in povezovanje toplotnih črpalk, geotermalne energije in sončne toplotne energije. Ključno bo povezovanje sektorjev in usklajeno načrtovanje ter delovanje sistema kot celote z ustvarjanjem tesnejših povezav med proizvodnjo (viri) energije, infrastrukturo za njen prenos in distribucijo ter hkrati povezovanje z vsemi sektorji porabe,« meni Godina.
Reforma obračuna omrežnine
A čeprav lahko spremembe v rabi in proizvodnji energije koristijo odjemalcem in celotni družbi, obenem predstavljajo »velik izziv za slovenska elektroenergetska omrežja, saj so zmogljivosti na različnih lokacijah omrežja omejene in lahko povečajo padec zagotovljene kakovosti, s tem pa vplivajo na stroške operaterjev in zamude pri priključevanju novih odjemalcev ter naprav za samooskrbo«, pravi Godina in dodaja, da je to »v letu 2021 že bila resna težava, trend pa se nadaljuje tudi v letu 2022«. »Pomembno je, da se te spremembe upravljajo, ne da bi pri tem nastajali nepotrebni dodatni stroški, kar lahko dosežemo le z zagotavljanjem prožnosti elektroenergetskega sistema in aktivnega odjema,« ocenjuje.
Evropske direktive sicer nacionalne regulatorje zavezujejo k vzpostavitvi spodbudnega regulativnega okolja za zagotavljanje učinkovite in prožne uporabe elektroenergetskih omrežij. »Tarife za uporabo omrežij morajo odražati tudi spodbude za preprečitev nepotrebnih stroškov naložb v ojačitve ali razširitve omrežja, saj s tem elektrooperaterje in odjemalce spodbudijo k njihovi aktivni vlogi. Na tem mestu je treba omeniti baterijske hranilnike energije, katerih pomembnost bo naraščala sorazmerno z višjim deležem OVE,« je dejala Godina.
Ravno zato, ker lahko uporabniki elektroenergetskega omrežja s svojim obnašanjem pomembno vplivajo na potrebne naložbe za ohranjanje kakovosti in zanesljivosti delovanja omrežij, Agencija za energijo uvaja »prenovo, celo reformo obračuna omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij, ki bo s svojimi obračunskimi elementi uporabnikom dajal ustrezne signale, da bodo ti delovali v svojo korist in korist elektroenergetskega omrežja«.
Kot še pojasnjuje Godina, je cilj tega projekta »zagotoviti učinkovit dostop do omrežij, ki je v skladu s potrebami uporabnikov, in obračunske elemente omrežnine, ki bodo odjemalcem sporočali, kako lahko njihova dejanja bodisi povečajo bodisi zmanjšajo prihodnje stroške uporabe omrežja na različnih lokacijah, kar vključuje tako stroške priključitve kot tudi stroške uporabe omrežja«. Godina meni, da lahko na ta način »zagotovimo tudi hitrejše vključevanje razpršenih virov proizvodnje v sistem«.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
