Duška Godina, Agencija za energijo: Na energetskih trgih vlada veliko

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Duška Godina, Agencija za energijo: Na energetskih trgih vlada veliko interesov

Datum: 04. december 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Energetska politika

Predlog zakona o oskrbi z električno energijo, ki so ga pripravili na ministrstvu za infrastrukturo (MzI), med drugim podeljuje več pristojnosti energetskemu regulatorju. Kaj točno to pomeni za Agencijo za energijo in ali bodo lahko te pristojnosti izvajali, če dejansko pride do združitve agencij, kar je predlagalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), je bila uvodna tema, s katero smo začeli tokratni videointervju s prvo damo slovenskega energetskega regulatorja Duško Godina. Govorili pa smo tudi o aktivni vlogi novodobnih odjemalcev energije, o najzahtevnejšem projektu regulatorja – to je prenova metodologije obračunavanja omrežnine za področje oskrbe z električno energijo ter o potencialu proizvodnje zelenega vodika.

Predlagana združitev agencij ne prinaša nobenih pozitivnih učinkov

Na uvodno vprašanje Duška Godina glede novih pristojnosti regulatorja odgovarja, da Agencija za energijo pravzaprav z vsakim prenosom evropskih direktiv dobi nove pristojnosti in naloge, pri čemer se je z uveljavitvijo EZ-1 tudi močno povečala neodvisnost energetskega regulatorja. Slovenija se glede na kazalnike OECD o neodvisnosti energetskega regulatorja uvršča na kar šesto mesto, medtem ko je nizozemski model, po katerem se sedaj zgleduje vlada pri pripravi zakona o združevanju agencij, prav pri repu lestvice OECD.

Neodvisnost (regulatorja) ni povezana zgolj z imenovanjem in razreševanjem njegovega vodstva, pač pa predvsem s preprečevanjem navzkrižja interesov predstavnikov vodstva in zagotavljanjem ustreznega strokovnega nadzora, kar je tudi ključni problem predlaganega zakona, saj ta ukinja strokovni svet, ki poleg direktorja v agenciji sprejema najzahtevnejše odločitve in namesto sedmih ljudi bi odločitve sprejemala zgolj ena oseba, pojasnjuje sogovornica, ki poudarja, da je ohranjanje neodvisnosti in močnega strokovnega vodstva ključna, sploh upoštevajoč, da je med novimi nalogami denimo potrjevanje razvojnih načrtov elektrooperaterjev in s tem usmerjanje načrtovanja in razvoja omrežij skladno z razvojem novega modela trga.

Nova direktiva eksplicitno poudarja, da si je treba prizadevati za stroškovno učinkovito vključevanje razpršenih virov proizvodnje v distribucijski sistem in novih bremen zaradi vse večjega števila toplotnih črpalk in načrtovanega razvoja elektromobilnosti. Zato morajo elektrooperaterji ustrezno nasloviti tudi naložbe v pametna omrežja, kar bo med drugim omogočilo, da se izognemo dragim širitvam omrežij ali pa da določena bremena prenesemo na daljše časovno obdobje, pojasnjuje Duška Godina in izpostavlja nujnost zasledovanja širših družbenih koristi pred interesi podjetij, ki denimo zasledujejo višjo donosnost.

Agencija pa, kot nadalje navaja, dobiva tudi pomembno vlogo na področju nadzora nad izvajanjem tržnih dejavnosti, česar elektroperaterji ne smejo izvajati razen če regulator ugotovi, da za določene dejavnosti v nekem obdobju ni tržnega interesa. Gre torej za zahtevne postopke in stalno analiziranje ter spremljanje trga, kar pa zahteva visoko stopnjo strokovnosti ter – neodvisnosti.

»Ne smemo pozabiti, da na energetskih trgih vlada veliko interesov in tehtanje med njimi je izjemno težka naloga, zato je sprejemanje odločitev neodvisno od tržnih ali katerihkoli drugih interesov ključno za širše družbene koristi,« izpostavlja sogovornica in prida, da je kakovost dela vsekakor povezana z neodvisnostjo regulatorja, zato tudi na agenciji odločno nasprotujejo omenjenemu predlogu MGRT, ki niti ne pokaže nobenega pozitivnega učinka morebitnega združevanja agencij.

Preberite tudi:

Agencija za energijo: Predlagana združitev regulatorjev v nasprotju z evropskim pravom

Vlada potrdila predlog o združevanju regulatorjev

Slovenski energetski regulator na področju spodbujanja inovacij med vodilnimi v Evropi

Prenova metodologije obračunavanja omrežnine - najzahtevnejši projekt regulatorja

Iz Agencije za energijo so poleti sporočili, da zaradi preoblikovanja energetskega sistema začenjate projekt prenove metodologije obračunavanja omrežnine za področje oskrbe z električno energijo. Kot so navedli takrat, mora nova metodologija za obračun »upoštevati razvojne vidike in zahteve uveljavljenega svežnja evropskih direktiv in uredb 'Čista energija za vse Evropejce', ki v ospredje postavlja razpršene vire proizvodnje in aktivno vlogo odjemalca«.

Glede danega projekta Duška Godina odgovarja, da gre pravzaprav za enega najzahtevnejših projektov agencije, saj je bilo stanje na energetskem trgu pred dvajsetimi leti, ko je bila zasnovana veljavna metodologija, seveda povsem drugačno od današnjega. So pa trenutno v zaključni fazi javnega naročila, pri čemer upajo, da se bo projekt pričel že sredi ali pa koncem decembra. So pa sicer že sredi leta izvedli obsežno usklajevanje z obema elektroperaterjema - Elesom in SODO - kot z elektrodistribucijskimi podjetji.

Cilj projekta je namreč razvoj nove metodologije ob celovitem upoštevanju vseh vidikov razvoja trga in zahtev EU iz zadnjega zakonodajnega svežnja, po kateri je torej treba upoštevati razpršene vire proizvodnje, hranilnike, aktivno vlogo odjemalca …, tarifni sistem pa mora postati eden ključnih spodbujevalcev tega razvoja. Uveljavitev (metodologije; op. p.) pa bo po mnenju sogovornice potekala postopno, vsega verjetno - glede na obseg in tudi vplive na odjemalce - ne bo mogoče implementirati naenkrat.

Preberite tudi: Preobrazba elektroenergetike zahteva prenovo metodologije obračunavanja omrežnine

Glede tega, da bi lahko v Sloveniji do leta 2030 delež aktivnega odjema dosegel približno 10 %, kar je Agencija za energijo zapisala v Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2019 (VEČ), Duška Godina odgovarja, da smo danes še v fazi, ko je aktivnost najmanjših odjemalcev v veliki meri omejena na menjavo dobaviteljev, malce drugače je pri večjih odjemalcih.

Preberite tudi:

Slovenija v letu 2019 dosegla 21,85-odstotni delež OVE v bruto končni porabi

Delež aktivnega odjema v Sloveniji bi lahko do 2030 dosegel 10 %

O aktivni vlogi novodobnih odjemalcev energije

Kot meni sogovornica, pa bi bilo mogoče tudi najmanjše odjemalce vključiti v agregacijo, a za sodelovanje teh na trgu s prožnostjo je ključno ozaveščanje in prilagojena pravila (VEČ), ki bodo nudila tudi ustrezno zaščito, medtem ko se je treba zavedati, da bo motiv za njihovo sodelovanje predvsem finančni. Omeniti velja, da je Agencija za energijo v dokumentu 'Spodbujanje trga s prožnostjo - Koncept implementacije aktivnega odjema v okviru novega modela trga' še posebej opozorila na to, da če bo nova normativna ureditev ovirala poslovne modele, na podlagi katerih se v EU krepita agregacija in aktivna vloga odjemalcev, bodo slovenski končni odjemalci nosili neupravičeno breme nepotrebnih stroškov uporabe omrežja, zaračunanih prek omrežnine, posredno pa bo naša industrija na globalni ravni manj konkurenčna (VEČ).

Bi pa bilo, še meni prva dama energetskega regulatorja, zagotoviti tudi pogoje za učinkovit vstop na trg novim akterjem, ki so kot neodvisni agregatorji - poleg dobaviteljev - ključni za zagotavljanje aktivnega odjema. »Prožnost aktivnega odjema moramo maksimalno izkoristiti,« je med drugim poudarila in se dotaknila tudi negativnih pasti aktivne vloge odjemalcev, ne nazadnje pa se je navezala še na prvo energetsko skupnost v Sloveniji – Luče.

Videointervju z Duško Godina, v katerem smo se nazadnje dotaknili tudi potenciala vodika in zelenih plinov, si lahko v celoti ogledate TUKAJ.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.