Državna sekretarka: Projekt Severnojadranske vodikove doline je velike

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Državna sekretarka: Projekt Severnojadranske vodikove doline je velikega pomena za prihodnost uporabe vodika v regiji

Datum: 26. september 2023

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Vodik

Čezmejni evropski projekt Severnojadranske vodikove doline (NAHV – North Adriatic Hydrogen Valley) je velikega pomena za prihodnost uporabe vodika v regiji, pri čemer bodo nadaljnje aktivnosti projekta oblikovale nove priložnosti zelenega prehoda gospodarstva, je danes v Portorožu na uvodnem sestanku partnerjev projekta poudarila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen. »Pričakujem, da bo imel vodik veliko pomembnejšo vlogo pri doseganju naših ciljev razogljičenja do leta 2030,« je dodala.

Projekt NAHV je čezmejni evropski projekt, ki se je začel 1. septembra in bo trajal šest let, v tem času pa bodo ključni industrijski akterji iz Hrvaške, Italije (Furlanije-Julijske krajine) in Slovenije razvili pilotne projekte za proizvodnjo več kot pet tisoč ton obnovljivega vodika na leto, namenjenega shranjevanju, distribuciji in uporabi energije. Ključni cilj projekta je ustvariti trg obnovljivega vodika tako na strani povpraševanja kot ponudbe, s čimer bi ta postal konkurenčen energent prihodnosti.

Obenem naj bi se med sodelujočimi državami izmenjalo približno 20 odstotkov obnovljivega vodika, pri tem pa se bo ustvaril primarni regionalni trg za ta energent, so po današnjem uvodnem sestanku v Portorožu sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je vodilni partner projekta.

Z uvedbo naprednih vodikovih tehnologij ter razvojem znanj in infrastrukture si partnerstvo po navedbah HSE prizadeva doseči tudi druge ključne cilje evropskega zelenega dogovora. Pilotni projekti Severnojadranske vodikove doline obravnavajo tako zlasti razogljičenje pomembnih industrijskih sektorjev, kot so proizvodnja jekla, cementa in stekla, ter zagotavljajo trajnostne rešitve za kopenski in pomorski promet, povezane z zmanjšanjem ogljičnega odtisa.

Pričakuje se tudi, da bo izvedba načrtovanih inovacijskih dejavnosti v zreli fazi sprostila za več kot 300 milijonov evrov nadaljnjih naložb v tehnologije, povezane z obnovljivim vodikom.

»Te naložbe bodo namenjene povečanju zmogljivosti proizvodnje, shranjevanja, prenosa in uporabe vodika. Poleg tega bodo dodatne naložbe tako med projektom kot po njem financirane iz zasebnih in javnih virov, in sicer v obliki nadaljnjih naložb v uspešno izvedene pilotne projekte na 17 pilotnih lokacijah v treh sodelujočih državah. Upoštevane pa bodo tudi nove pobude, ki bodo prispevale k razvoju družbenega in gospodarskega ekosistema, ki temelji na obnovljivem vodiku,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Ker se s projektom NAHV poraja potreba po novih kompetencah in veščinah, so univerze in raziskovalne ustanove, ki so tudi partnerji v pobudi, pomembne pri oblikovanju in razširjanju novih izobraževalnih programov. »Severnojadranska vodikova dolina bo namreč postala pomembna tudi za ustvarjanje delovnih mest,« poudarjajo v HSE.

Slovenski partnerji v projektu so HSE s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), Ecubes, Salonit Anhovo, Steklarna Hrastnik, Univerza v Ljubljani ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Vodiku prijazna ozemlja

Generalni direktor družbe HSE Tomaž Štokelj je na današnji novinarski konferenci o projektu povedal, da bo naslednjih šest let namenjenih za uvajanje naprednih tehnologij za izkoriščanje vodika ter razvoj znanj in infrastrukture enega od gradnikov zelenega prehoda. »Verjamem, da jih bomo izkoristili z najboljšimi možnimi rezultati,« je poudaril.

»Ni nujno, da je obravnava energetskega prehoda radikalna; ravno nasprotno, naš cilj je združiti gospodarsko rast, trajnostni razvoj in javno zdravje s širšega vidika, ki se osredotoča na materialno in nematerialno bogastvo prihodnjih generacij,« pa je danes dejal Massimiliano Fedriga, predsednik avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.

Državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo in trajnostni razvoj Ivo Milatić pa je o projektu povedal, da bo ta dvignil gospodarstvo vodika in vsa tri ozemlja označil kot vodiku prijazna.

»S Severnojadransko vodikovo dolino se začenja oblikovanje celovitega ekosistema za prehod na obnovljivi vodik, ki povezuje proizvodne in storitvene dejavnosti ter potrebe gospodinjstev in državljanov ter z oblikovanjem potrebnih veščin in kompetenc ustvarja delovna mesta prihodnosti,« pravi Stephen Taylor, strateški koordinator skupne delovne skupine Severnojadranske vodikove doline, katere glavna skrb je skladno upravljanje projekta ter vključevanje novih projektov in partnerjev v ta nastajajoči nadnacionalni ekosistem.

Na novinarski konferenci je bila prisotna tudi Mirela Atanasiu, začasna izvršna direktorica Partnerstva za čisti vodik, ki je poudarila, da bo projekt prispeval k ambicijam Evropske komisije, da podvoji število vodikovih dolin v Evropi in pospeši razogljičenje energetskih, prometnih in industrijskih sektorjev, hkrati pa prispeva k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski rasti v regiji.

Organizacija Partnerstvo za čisti vodik - The Clean Hydrogen Partnership Joint Undertaking - je projektu podelila 25 milijonov evrov.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen se je ob robu dogodka sestala tudi z državnim sekretarjem Ivom Milatićem z ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj Republike Hrvaške. Predala mu je vabilo na sestanek meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško. Komisija bo sestankovala v ponedeljek v Krškem, so prek LinkedIna sporočili iz MOPE.