Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki deluje pod okriljem skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), je s strani upravne enote Lendava prejela gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije, so sporočili iz družbe. Načrtovano je, da bi elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024.

Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v občini Lendava bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov »in je kot takšen prvi v Sloveniji«, poudarjajo v družbi.

»Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. V to zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela tj. gravitacijske cevi in nadzemnega dela tj. hladilnega sistema in strojnice,« pojasnjujejo.

Pri tem pa gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera se bo po pojasnilu DEM uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para hladilne snovi se vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije z ORC (Organski Rankinov cikel) podobnim postrojem. Funkcija hladilnega sistema je odvod odvečne toplote medija po končani proizvodnji električne energije. Strojnica bo v kontejnerju, ki bo postavljen tik ob vrtini, dodajajo.

»Posebnost pilotne geotermične naprave bo v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok hladiva in je za delovanje elektrarne potrebna le ena suha vrtina. Elektrarna bo tako obratovala brez plinskih in drugih emisij. Prednost geotermične elektrarne je v popolno zaprtem sistemu, ki onemogoča izgube kot tudi izgube hladiva. Za nameravani poseg se bo uporabila specialna oprema in tesnilni materiali, prilagojeni za stik z amonijakom, kar zagotavlja maksimalno varnost,« je povedal direktor DEM Damjan Seme.

Naslednji korak pri projektu je izvedba sanacije vrtine Pg-8, montaža geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Sledi postavitev nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme. 

Načrtuje se, da bi s testiranjem lahko pričeli julija 2023 in bi po uspešnih preizkusih elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024, še sporočajo iz DEM.

Plod slovenskega znanja

»Pri omenjenem pilotnem projektu gre za tržno nišo v svetovnem merilu. Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je patentiran in izključna uporaba patenta je dana v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. Izvedba, ki za vse partnerje projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo, pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost, kot za celotno Slovenijo. Posebej nas veseli, da smo znanje, izkušnje in interes združile slovenske družbe Petrol Geo in Nafta Lendava ob podpori in načrtovani soudeležbi občine Lendava,« pa pravi Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in prispevek k zmanjševanju onesnaževanja iz opuščenih vrtin po svetu, poudarjajo v DEM.

Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) se je skupaj s Petrol Geo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru ter Geološkim zavodom Slovenije z omenjenim projektom lansko jesen prijavila tudi na javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki se sofinancira iz sredstev finančnega mehanizma evropskega prostora in norveškega finančnega mehanizma ter pripadajoče slovenske udeležbe, objavljenim s strani službe vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko. 

Aprila je družba DEM prejela sklep o višini dodeljenih sredstev sofinanciranja projekta, ki znašajo dobrih 730.000 evrov, so še navedli v sporočilu za javnost. Ocenjena višina investicije je do največ milijon evrov, kot smo pisali decembra lani.