Dr. Janez Potočnik: Stanje je daleč od optimističnega, a z rešitvami n

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Dr. Janez Potočnik: Stanje je daleč od optimističnega, a z rešitvami na obzorju

Datum: 13. november 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Energetska politika , Nove tehnologije , Ekonomija

Zavedati se moramo, da je stanje daleč od optimističnega, je dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodni komisiji za vire pri OZN in nekdanji evropski komisar za okolje, začel letošnjo znanstveno konferenco MIC (Management International Conference) 2020, v organizaciji primorske Fakultete za management, pri čemer se je navezal na naše delovanje v današnji tržni ekonomiji.

Če sta človeško bivanje (v ang. wellbeing) nekoč omejevala delo in infrastruktura, pa dandanašnji naše dobro počutje omejujejo naravni viri in okoljske vrzeli, je dejal Janez Potočnik, ki je bil jasen v tem, da moramo spremeniti svoje vedenje. Naravni viri, kot so zemlja, voda, nafta, dragoceni minerali ipd., so bili namreč v celi človeški zgodovini tesno povezani s stabilnostjo oz. konflikti in vojnami, toda v srednjeročnem obdobju, razen v izjemnih primerih, ti (viri) ne bodo razlog za omejevanje našega ekonomskega razvoja, pač pa bodo to okoljske in zdravstvene posledice, povezane z našo preobsežno in neodgovorno rabo virov, meni nekdanji evropski komisar za okolje.

Zakaj krožno gospodarstvo?

»Če kupite nov avto in ga nikoli ne uporabite, ste že prispevali dobršen delež emisij v ozračje,« je ponazoril, pri čemer je nanizal tudi, da se je globalna raba virov od 70-ih let do leta 2017 več kot potrojila, poraba surovin na globalni ravni je v istem obdobju narasla s 7,4 tone na 12,2 tone na prebivalca, po drugi strani pa proizvodnja surovin od začetka stoletja upada.

Vse to velja povezati torej z zdravjem - ljudi in planeta, kar je seveda tesno prepleteno -, je nakazal nekdanji okoljski komisar in kot rešitev ponudil ločitev virov, (negativnih) vplivov in našega bivanja (wellbeing) oziroma: krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo namreč predstavlja pot ali način za ločitev gospodarske rasti od rabe virov in okoljskih vplivov ter, kot takšno, predstavlja večjo sliko gospodarske, socialne in kulturne transformacije z namenom dosege ciljev trajnostnega razvoja.

»Ljudje namreč ne potrebujemo avtomobilov. Potrebujemo mobilnost. Ne potrebujemo žarnic. Potrebujemo svetlobo. Prav tako ne potrebujemo hladilnikov. Potrebujemo ohlajeno in zdravo hrano,« je nanizal na novo prepoznane potrebe, ki orisujejo 'novo ekonomijo' najema storitev, kateri so po Potočnikovih besedah nove generacije, denimo, že tako ali tako domala povsem privržene.

2020 – budnica za pokvarjen kompas?

Janez Potočnik ob vsem tem vidi letošnje leto kot budnico k 'prihodnosti, kakršno si želimo', pri čemer smo danes – v vseh panogah in po celem svetu - v fazi zapuščanja 'varnega območja delovanja', z vsemi zaprtji (v angl. lockdown) in paketi za spodbuditev gospodarstev doživljamo tudi gospodarski preporod (v ang. reset), multilateralizem pa je na preizkušnji, saj velesili Kitajska in ZDA ubirata vsaka svojo pot, je opozoril.

Ker pa so vsi ekonomski sistemi povsem prepleteni in ker še vedno ostajajo glavne človeške potrebe hrana, dom, mobilnost in nato druge stvari, potrebujemo ekosisteme, ki bodo podpirali zadovoljevanje teh potreb, med katerimi je Potočnik naštel vire, energetiko in procesiranje informacij. Za vse to pa je po njegovem nujno zagotoviti politike, ki bodo podpirale prehod od 'prihodkov in ustvarjanja bogastva' do prihodkov in distribucije bogastva', s tem pa do enakopravnosti in socialne pravičnosti ob zagotovitvi osnovnih storitev in vsaj minimalnih prihodkov.

Obenem je treba ustvariti pogoje za splošno odprtost za potrebno tranzicijo, med drugim skozi prevetritev izobraževalnih in strokovnih programov, je dejal. Tranzicija k bolj trajnostnemu gospodarstvu in družbi je neizogibna, je poudaril Potočnik in iskreno dejal: »Ljudje naj bi bili inteligentni. Čas je, da to dokažemo. Moramo popraviti naš pokvarjen kompas.«

Dr. Janez Potočnik: »Proizvodnja in poraba celotnih sistemov temeljita na logiki potrošništva, ki jo napajajo dobički in rast na osnovi količin, merjeno z bruto domačim proizvodom (BDP). Tega pa bi lahko ponazorili tudi s tem, da če hodimo hitro v neko smer, ne bomo dosegli cilja, če je ta smer napačna. Zato moramo popraviti napačen kompas!«

Svet 'po covidu-19' isti?

Nekateri pravijo, da svet 'po covidu-19' ne bo več isti, a Potočnik se boji, da bo, le da ga bomo morda malce bolje razumeli. Po vsej verjetnosti pa bosta po njegovem pogostnost in intenzivnost pandemij in dogodkov, povezanih z podnebnimi spremembami in vremenskimi ujmami, v prihodnosti še večji, zato moramo ustrezno prilagoditi način upravljanja s tveganji – kot posamezniki in kot družba, kot podjetja in oblikovalci politik, tako lokalno kot globalno.

»Moramo bolj sodelovati, da bomo zgradili odpornejše družbe, ki bodo bolje pripravljene na krize, kot je današnja, pa tudi kos krizam, kot je 'kronična kriza' globalizacije in gospodarske transformacije.« V slednji Potočnik prepoznava 'hranilo' za podnebne spremembe in za prihodkovno neenakost, ki vodi v potencialno masovno nezaposlenost. Pri vsem tem sam prepoznava tudi pomembno vlogo znanosti, zategadelj bi morale biti prihodnje politike in odločitve bolj temelječe na znanosti.

Trgi so temeljni mehanizem za interakcijo med gospodarskimi akterji, proizvajalci in porabniki oz. potrošniki, produkcijski kapital pa je, tako Potočnik, precenjen in preplačan, medtem ko je kapital dela podcenjen in podplačan, kapital, ki nam ga zagotavlja okolje, pa v mnogih primerih sploh ni cenjen. To zatorej ne more voditi h gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu ravnotežju in zato bi se morali signali gospodarskim akterjem spremeniti. Kot je dodal, podjetja razmišljajo strateško in načeloma vedo, kam želijo, in tudi vedo, kje so danes, se pa 'borijo' s tem, kako v tranzicijo ob tem, da ostanejo tudi kratkoročno dobičkonosna.

Zeleni dogovor in pokoronski stimulusi isti kovanec?

Nazadnje se je nekdanji evropski komisar navezal še na evropski zeleni dogovor, ki s paketom za pokoronsko okrevanje predstavlja pravzaprav dve strani istega kovanca. Po njegovem je ekonomska politika, ki jo prinaša evropski zeleni dogovor, najbolj prepričljiva politika za konkurenčnost Evropske unije. Zeleni dogovor prav tako ponuja prepričljive odgovore na nekatere skrbi, povezane s posledicami pandemije, vse skupaj pa kliče tudi po medgeneracijski solidarnosti in zopet – sodelovanju.

Kot še meni Janez Potočnik, potrebujemo nasploh več 'krožnosti' tudi v lokalnem in globalnem upravljanju, pri čemer po njegovem v Evropi še nismo imeli boljšega trenutka za prehod od zgodovine na virih temelječega imperializma v ero odgovorne rabe naravnih virov z omilitvijo ranljivosti (teh) virov in sočasno krepitvijo pripravljenosti in odpornosti (na izzive).

Svet pa ni preprost in tako tudi ne ponuja povsem preprostih rešitev, je dr. Janez Potočnik med drugim dejal v razpravi, ki je sledila njegovemu uvodu v letošnjo konferenco MIC 2020, ki se je začela včeraj in poteka tudi danes, ko bo ena od sekcij posvečena tudi energetiki.

Spletne konference se lahko udeležite tukaj: www.mic.fm-kp.si.