DEM: Spodbude občinam niso porok za hitrejše umeščanje vetrnic

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

DEM: Spodbude občinam niso porok za hitrejše umeščanje vetrnic

Datum: 19. januar 2024

Avtor: Valerija Hozjan, Peter Palčec

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Ekonomija

Finančne spodbude občinam, kot jih predvideva uredba o enkratnem nadomestilu za gradnjo vetrnic, bodo zagotovo pripomogle k pozitivnejšemu odnosu do izgradnje teh proizvodnih naprav, ocenjujejo v DEM, a ne pomenijo pohitritev postopkov.

»Verjamemo, da bodo vzpodbude lokalnim skupnostim doprinesle možnosti, s katerimi bo lokalno okolje lahko svoje potenciale še dodatno razvijalo tudi s pomočjo projektov vetrnih elektrarn, ki pomenijo nove proizvodne kapacitete za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in večjo samozadostnost Republike Slovenije,« so za Energetiko.NET povedali v družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM). Dodajo pa, da to verjetno ne pomeni tudi hitrejšega umeščanja v prostor in posledično izvedbe, »saj so postopki določeni z zakonodajo«.

V DEM načrtujejo umestiti tri večja vetrna polja: Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec skupne moči skoraj 46 MW, in tudi nekaj manjših megavatnih. Po oceni DEM bi lahko bila izvedba vetrnih projektov za vse tri lokacije med 2025 in 2027. Letos naj bi postavili 1 MW vetrno elektrarno Mali Log.

Več dilem

»Dejstvo je, da v Sloveniji stojijo zgolj trije vetrni agregati, kar pomeni, da prebivalci skoraj nimamo izkušenj glede sobivanja s tovrstnimi proizvodnimi objekti,« pravijo v zvezi z nasprotovanjem lokalnega prebivalstva vetrnim elektrarnam. Je pa dilem po njihovih besedah zagotovo več.

»(Z)di se, da strokovnjaki ne znamo javnostim na primeren način predstaviti minusov in predvsem plusov tovrstnih objektov. Prebivalcem je potrebno jasno povedati, kdo vse sodeluje pri postopkih umeščanja v prostor in kakšne so naloge, pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov.«

Po navedbah družbe je prav tako pomembno, da »vsi akterji (vključeni v postopke) na terenu na primeren način odgovorimo na vsa vprašanja prebivalcev in jim predstavimo, kakšen vpliv imajo, ali ne, na življenjski prostor objekti za proizvodnjo električne energije«.

Ukrepi države

Na naše vprašanje, kaj bi lahko storila država za pozitiven odnos do vetrnih elektrarn, v DEM odgovarjajo, »da bi imela korektna promocija potreb oziroma nujnosti energetske samozadostnosti pozitiven vpliv na deležnike in javnosti«.

Po njihovih navedbah se moramo vsi skupaj zavedati, da so »najdražje stvari tiste, ki jih ni na razpolago dovolj za vse, in narediti vse, da – ob upoštevanju vseh zakonodajnih aktov – izkoristimo razpoložljive domače danosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov«.