Dave Jones, Ember: Energetska tranzicija ne potrebuje subvencij, temve

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Dave Jones, Ember: Energetska tranzicija ne potrebuje subvencij, temveč predvsem stabilen okvir

Datum: 27. oktober 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Ekonomija , En.vizija

»Spremljamo globalno tranzicijo v elektroenergetiki in prišli smo do zanimivih ugotovitev. V prvi polovici letošnjega leta je denimo svet prvič v zgodovini desetino električne energije proizvajal v vetrnih in sončnih elektrarnah, kar je skoraj toliko, kot je proizvede v jedrskih elektrarnah. Obenem pa ta energija iz vetrnih in sončnih elektrarn nadomešča premog,« je za Energetiko.NET dejal Dave Jones, analitik za področje električne energije in glavni avtor Globalnega pregleda elektroenergetike, ki ga je objavilo neodvisno podnebno mislišče Ember. To se v svojem delovanju posveča pospeševanju globalne elektroenergetske tranzicije, v video intervjuju z Jonesom pa smo načeli vse vidike obnovljivih virov, vključno z negativnimi cenami električne energije, ki smo jih letos spremljali v srednji Evropi.

Sončna energija naj bi postala »nova 'kraljica' svetovnih trgov z električno energijo. Glede na današnje politične usmeritve je na dobri poti, da bo pri njenem uvajanju vsako leto po letu 2022 dosežen nov rekord,« je nedavno ob predstavitvi Svetovne energetske napovedi (World Energy Outlook) 2020 dejal Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) (VEČ). Glede na novi ambiciozni scenarij tega dokumenta bi morali do leta 2030 opustiti vse neučinkovite premogovne elektrarne po svetu, je poudaril Jones na spletni konferenci, ki jo je v istem tednu pripravil Greenpeace (VEČ). Sam je optimističen, da sta tako Evropska unija kot jugovzhodna Evropa (JVE) pri prehajanju na trajnostno energijo v splošnem na pravi poti.

Vendar pa so med državami glede tega, kako se spopasti s trenutnimi razmerami v energetiki, velike razlike – predvsem v JVE, kjer so številne države še vedno močno odvisne od premoga. Na vprašanje, kakšen je njegov pogled na prehajanje s premoga na plin v elektroenergetiki ter ali je to vedno smiselno ali je včasih bolje preiti neposredno na obnovljive vire, je Jones za primer navedel ZDA, kjer se je proizvodnja v premogovnih elektrarnah v zadnjem desetletju prepolovila, pri čemer sta tretjino nadomestili vetrna in sončna energija, približno dve tretjini pa plin. A zaradi izpustov metana, ki jih povzroča plin, je to v podnebnem smislu prineslo zelo skromno izboljšanje. Jones je zato bolj naklonjen prihodnosti vetrne in sončne energije kot prihodnosti plina.

Zakaj je »varno« vlagati v obnovljive vire

Toda ali je danes kljub temu pametno vlagati v obnovljive vire, tudi glede na negativne cene električne energije, ki smo jim bili nedavno priča? V odgovoru na to vprašanje je Jones pojasnil, da večina držav za gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn že uporablja sistem dražb, ki industriji vetrne in sončne energije zelo dobro služi, saj tako ni izpostavljena veleprodajnim cenam. Nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz OVE pravzaprav še znižujejo cene za končne odjemalce.

»Pričakovati je, da bodo veleprodajne cene električne energije v Nemčiji in Italiji ostale stabilne do leta 2023, v prvi v razponu med 40 in 50 EUR/MWh, v drugi pa v razponu med 45 in 55 EUR/MWh. Nemčija želi do leta 2030 doseči 65-odstotni delež OVE v proizvodnji električne energije, Italija pa si je za cilj zastavila opustitev premoga do leta 2025 in 70-odstotno povečanje proizvodnje v sončnih in vetrnih elektrarnah v obdobju med letoma 2017 in 2025,« so iz agencije Moody's sporočili sredi oktobra. A kot pravi Jones, so veleprodajne cene električne energije le manjši del skupnega stroška energetske tranzicije.

Kar zadeva energetsko tranzicijo, smo Jonesa vprašali, ali trajnostna energija v njegovem besednjaku vsebuje tudi jedrsko energijo. »Ne nasprotujem jedrski energiji,« je odgovoril in dodal, da na vprašanje, kako pomembno vlogo naj v skupni strukturi virov igra jedrska energija, še ni enoznačnega odgovora.

So pa naložbe v obnovljive vire varnejše, in sicer prav zaradi sistema dražb, je spomnil Jones. Po njegovih opažanjih je navdušenje, ki vlada nad vodikom, morebiti nekoliko pretirano – kot pravi, bi se morali usmeriti v smiselne načine rabe. Ključno je zgraditi infrastrukturo na tak način, da zares koristi, in tam, kjer je najbolj potrebna, ne pa denimo uporabljati vodika za ogrevanje gospodinjstev, je poudaril, pri tem pa omenil tudi vlogo vodika pri izravnavanju sistemov zaradi spremenljive proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Je pa prepričan, da bomo že v nekaj letih imeli na voljo nekaj povsem novih energetskih rešitev in tehnologij.

Energetska tranzicija predvideva drugačno vlogo končnih odjemalcev

V intervjuju smo načeli tudi vprašanje, ki ga je v spletni razpravi o prihodnosti energetskih družb – to je septembra pripravila Firenška šola regulatorjev (VEČ) – odprl Stephen Littlechild, oče maloprodajne konkurence na zahodu: ali je konkurenca, še posebej v maloprodaji, sploh relevantna ali stvari le še poslabša? »To je odvisno od tega, kaj razumemo pod besedo konkurenca,« mu je takrat odgovoril Ahmad Faruqui, strokovni sodelavec družbe Brattle, in pojasnil, da so nova in obenem najresnejša oblika konkurence energetskim družbam dandanes odjemalci. Zanimalo nas je, kako Jones odgovarja na Littlechildovo dilemo in kaj meni o Faruquijevi tezi, da so končni odjemalci postali konkurenca energetskim družbam.

Res je, da bodo morali odjemalci v prihodnje aktivneje sodelovati v sistemu, zato bi utegnila postati njihova vloga zanje bolj zapletena, kot je bila v preteklosti. Kako si torej Jones predstavlja energetsko prihodnost, predvsem v luči svežnja za okrevanje Unije po pandemiji covida-19, ki je težak 1.850 milijard evrov in obsega proračun EU za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1.100 milijard evrov ter nov 750 milijard evrov vredni instrument za okrevanje 'Next Generation EU' (VEČ)?

Na vprašanje, ali je to dovolj, da nas popelje v tako želeno trajnostno prihodnost, ali bi morali biti vendarle nekoliko zadržani glede na to, da bo večina tega denarja najverjetneje v obliki posojil, kar ni zares rešitev – kot je opozoril svetovno priznani ekonomist in avtor uspešnic Janis Varufakis –, je Jones odgovoril, da je po njegovem prepričanju usmerjenost Unije v podnebno vprašanje pozitivna, kot je tudi splošna slika. Kljub pomislekom, da bo nekaj teh sredstev namenjenih plinski infrastrukturi, je Uniji uspelo spodbuditi še druge države, denimo Kitajsko in Japonsko, k sprejetju podobnih ciljev o neto ničelnih izpustih, je dejal Jones. Po njegovih besedah bistvo energetske tranzicije ni v tem, da potrebuje veliko subvencij. Prav nasprotno, tehnologije, ki jo omogočajo, postajajo čedalje cenejše in potrebujejo predvsem stabilen okvir, je še dodal. Več pa v video intervjuju.

Celotnemu pogovoru z Davom Jonesom lahko prisluhnete TUKAJ.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.