Današnja energetika presega nekdanje energetske okvire
Datum: 01. julij 2021
Avtor: Alenka Lena Klopčič
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Premog
, Energetska politika
Energetika je pogosto še vedno razumljena kot dvodimenzionalno področje – kot stvar energetske stroke in ekonomije, a s politološkim angažmajem družboslovja dobiva še eno dimenzijo, to je socio-tehnični vidik, je na sredini spletni konferenci ‘Moč in pravičnost v energetski tranziciji’, ki je potekala pod okriljem Focusa, društva za sonaraven razvoj, poudaril Črt Poglajen, ki v okviru doktorskega študija na Fakulteti za družbene vede preučuje elektroenergetsko areno v Sloveniji. – Na dogodku so spregovorili tudi o tem, da bi lahko drugače peljali tudi energetsko prenovo zasavske rudarske regije.
Kot je povedal Črt Poglajen, ki je predstavil znanstveni članek z naslovom 'Temelj za izvedbo politološke analize elektroenergetske arene v Republiki Sloveniji', smo avtorji (soavtorica članka sem tudi avtorica pričujočega prispevka; op. a.) na katerega raziskovalno vprašanje, ali v slovenski elektroenergetski areni trenutno obstajajo pogoji, ki omogočajo pospešeno uvajanje načel ekološke modernizacije, odgovorili pritrdilno.Raziskovalna metoda je vključevala izvedbo poglobljenih intervjujev z enajstimi sogovorniki s področja energetike, in sicer z državnim sekretarjem Blažem Košorokom, kot predstavnikom države, s predstavniki gospodarstva, med njimi s pomočnikom direktorja družbe ELES Urošem Kerinom, z Matejo Čuk Orel iz Odvetniške pisarne Čuk Orel, s specialistko za odnose z javnostmi v komunikacijski svetovalnici Consensus Mojco Drevenšek, z direktorjem Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Vekoslavom Korošcem pa s predstavniki stroke, med njimi s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj, z družboslovcem Andrejem Lukšičem, rektorjem ljubljanske univerze Igorjem Papičem, ekonomistom Markom Jakličem in s filozofom Luko Omladičem ter ne nazadnje tudi s Tomislavom Tkalcem iz društva Focus, kot predstavnikom nevladnega sektorja.
Vloga države bi morala biti večja, pričakovati rast moči lokalnih skupnosti

Na ravni komunikacije, ki se ji tudi posveča predstavljen znanstveni članek, sta po mnenju intervjujancev glavna problema elitizacija elektroenergetske arene in manko celovitega komunikacijskega sistema, ki bi zajel vse vrste komunikacije in jih uredil na transparenten in celovit način. Neposredne posledice tega so slaba obveščenost javnosti, problematična percepcija energetike in občutek izključevanja šibkejših akterjev, kar se kaže tako v pogostem odporu javnosti do večjih energetskih projektov kot tudi v nezainteresiranosti ljudi za to področje. Košorok je, denimo, dejal, da bo v prihodnosti komunikaciji potrebno nameniti največ pozornosti in časa, Papič pa je na primer menil, da bo morala komunikacija biti konstantna in neprestana, če želimo to preseči. K temu je Kajfež Bogatajeva dodala, da bi morale biti informacije, ki se jih posreduje javnostim, ob konstantnosti še jasne in razumljive.
Na ravni razmisleka o političnem odločanju se očitki najpogosteje vežejo na disproporcionalnost moči različnih akterjev znotraj elektroenergetske arene in na pomanjkanje jasnih pravil. Ekološko demokratizacijo, kot sistem znotraj katerega je participacija različnih akterjev usklajena, sicer zagovarjajo vsi intervjujanci, sta pa med tistimi, ki opozarjajo, da je treba ljudi opolnomočiti, aktivna predvsem stroka in gospodarstvo. Da bi tu naredili korak naprej, pa je treba na novo opredeliti politični okvir znotraj arene in vsem akterjem omogočiti aktivno in kontinuirano sodelovanje pri oblikovanju politik, je za Energetiko.NET nekaj sklepov znanstvenega članka povzel Črt Poglajen.
V razpravi, ki je sledila njegovi predstavitvi na konferenci ‘Moč in pravičnost v energetski tranziciji’, pa je bilo med drugim slišati, da v energetiki velika moč pripada tudi lobistom.
Energetsko prenovo nekdanje rudarske regije bi lahko drugače peljali

Obenem pa so po izhodu iz premoga v regiji »ostali sami«, ustreznega prestrukturiranja ni bilo, je nakazal in omenil še vedno visoko brezposelnost in nadaljnje naraščanje revščine in razlik v družbi, posledično prihaja do dnevnih migracij in nasploh slabe podobe regije. Po drugi strani se dodana vrednost ustvarja le v zagonskih podjetjih, katere podpira družba Dewesoft, ki je – kot je omenil Žnidaršič – tudi sicer lokalna zgodba o uspehu.
Kot je na nedavnem dogodku Holdinga Slovenske elektrarne v državnem svetu (VEČ) omenil tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, so v zasavski regiji še vedno številne odprte zadeve, od vzpostavitve monitoringa jam do pomanjkanja sredstev, ki jih zapiranje rudnika zahteva, Davorin Žnidarič pa je povedal, da ima regija še vedno najnižji BDP v državi, kupna moč prebivalcev pa še vedno pada.
Po njegovem bi tako med drugim morali v strategijo optimiziranja pa v zmanjševanje lastne energetske porabe, stremeti bi morali k zmanjševanju vpliva kapitala na politiko, uveljavljati bi morali lastne zelene potenciale za pridobivanje virov, Žnidarič pa je omenil tudi odkup energetskih omrežij v korist družbe oz. javnosti. Kot je sklenil, bi lahko energetsko prenovo nekdanje rudarske regije v zasavski regiji peljali drugače.
Da prehod na obnovljive, torej na lokalne, vire energije – četudi ta ni vedno enostaven – prispeva k rasti zaposlenosti, obenem zagotavlja energetsko dostopnost kakor tudi energetsko varnost, pa je nadalje povedal Vane Berlot, ki je na ljubljanski Ekonomski fakulteti magistriral iz družbeno-ekonomske analize investicij v obnovljive vire energije (OVE). Pri tem je na primeru dvanajstih držav članic EU dokazal, da povečevanje obnovljivih virov vodi tudi do rasti BDP, pri štirih državah je dokazal, da prehod na OVE ohranja BDP na določeni ravni, medtem ko je nevtralnost med OVE in BDP-jem zaznal pri devetih državah, med katerimi je bila tudi Slovenija.
PREVERITE TUDI
-
07.05.2021 - Marjan Eberlinc, EZS: Energetska oskrba Slovenije zahteva preklop v glavah
-
10.05.2021 - Bolj kot letnica zaprtja premogovnika pomembni postopki za postopno zapiranje
-
07.05.2021 - Vračar o zapiranju premogovnika: Prej kot zapiramo, višji bodo stroški zapiralnih del
-
02.06.2021 - Kuba Gogolewski: Proces opuščanja premoga se bo nedvomno pospešil
-
08.09.2021 - Strokovnjaki na posvetu pri Pahorju o energetski prihodnosti Slovenije