Dan odprtih vrat ABC Acceleratorja postregel z novimi priložnostmi za

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Dan odprtih vrat ABC Acceleratorja postregel z novimi priložnostmi za startup podjetja

Datum: 20. december 2019

Avtor: Energetika.NET

Kategorija: En.vizija

Tema: Nove tehnologije , Ekonomija

Glede na nedavno predstavljeni evropski zeleni dogovor je cilj EU do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina na svetu, hkrati pa do leta 2030 doseči 50- do 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je na včerajšnjem dnevu odprtih vrat ABC Acceleratorja 'Mingle & Jingle’ pojasnil mag. Gorazd Ažman iz sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije, družbe ELES, in kot pomembnega izpostavil tudi paket o čisti energiji. V svojem predavanju je izrazil prepričanje, da se da s startupi tudi v energetiki nasloviti ogromno stvari. – ABC-jev dan odprtih vrat se je sicer pričel z Innotalkom, podjetniškim klepetom z Veroniko Rožmanc, industrijsko oblikovalko in zmagovalko izbora naj mladinski startup 2019, v nadaljevanju pa so bile predstavljene priložnosti, ki jih startup podjetjem nudita tudi največji evropski energetski pospeševalnik InnoEnergy in največji evropski digitalni pospeševalnik EIT Digital, katerih lokalni hub v Sloveniji je prav ABC Accelerator.

Ko se srečajo startupi in tradicionalna energetika

»Ukrepi, ki jih spremlja časovni načrt ključnih politik, zajemajo ambiciozno zmanjšanje izpustov, naložbe v vrhunske raziskave in inovacije ter ohranjanje evropskega naravnega okolja. Z naložbami v zelene tehnologije, trajnostne rešitve in nove možnosti za podjetja je zeleni dogovor lahko nova evropska strategija rasti. Da bi uspela, je bistvena polna podpora in sodelovanje javnosti ter vseh deležnikov,« je zeleni dogovor povzel Gorazd Ažman in ob tem omenil, da bo kot del tega EU podjetjem pomagala, da postanejo vodilna v svetu na področju čistih izdelkov in tehnologij.

Danes sicer v strukturi rabe energentov še vedno prevladujejo fosilna goriva. Tudi če pogledamo samo električno energijo, je 73,8 odstotka neobnovljive električne energije, obnovljive električne energije pa je 26,2 odstotka, od česar največji delež - 15,5 odstotka - predstavlja hidroenergija, je omenil Ažman. Nato je pokazal, kako dosežemo dekarbonizacijo skozi obnovljive vire energije (OVE), in pojasnil, da se bodo zaradi vse večje proizvodnje energije iz spremenljivih OVE pojavile potrebe po hranjenju energije za kratek in daljši čas. Hkrati energetski sistem postaja vse bolj decentraliziran, pretoki energije v omrežju pa potekajo vse bolj v vse smeri, ne več toliko od velike proizvodnje do odjema. »S tem bo treba upravljati, da se bodo sistemi (na primer elektroenergetski sistem in plinski sistem; op. avt.) veliko bolj povezovali, vse skupaj pa bo moralo biti ustrezno podprto z digitalizacijo, da bo sploh funkcioniralo,« je dejal Ažman.

Sledila je predstavitev, kako se na ELES-u teh stvari lotevajo skozi določene velike projekte. Tako na primer v okviru slovensko-hrvaškega projekta SINCRO.GRID upravljajo velike tokove, recimo iz Hrvaške preko Slovenije v srednjo Evropo. S konceptom celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil pod imenom E8 (VEČ) pa naslavljajo problem počasnega in pametnega polnjenja e-vozil, da bo polnjenje na eni strani čim manj obremenjujoče za omrežje, na drugi strani pa, da se na pameten način izkoristi baterijske hranilnike.

Ažman je omenil tudi ELES-ov nedavno odprt diagnostično-analitski center (VEČ), s tem pa je želel predvsem »pokazati, kako pomembna je digitalizacija, kaj se da z njo doseči in s kakšnim obsegom podatkov operira že samo ELES, kako težko je to združiti in na podlagi tega priti do nekih pametnih odločitev«. Poleg primera samega ELES-a je Ažman pokazal tudi, kako se digitalizacije lotevata še dva sistemska operaterja - norveški Statnett in belgijska Elia. Slednja tako poskuša pri pilotnih projektov malo bolj sodelovati s startup podjetji in je na primer »na blockchainu naredila možnost nudenja fleksibilnosti, hkrati trenutno dela s podjetjem Prisma Photonics, ki poskuša z merjenjem zvoka odkrivati napake v RTP postajah«. Statnett pa določene stvari razvija sam - na primer, operater ima samovozeče drone, ki pregledajo RTP postaje, je še pojasnil Ažman.

Slovenski startupi že gradijo na trajnostnih inovacijah

Da slovenski startupi že uspešno prepoznavajo potrebo po inovacijah s področja trajnosti, pa je ob robu predstavitve InnoEnergyjevih priložnosti tako slovenskim startupom, kot investitorjem in tudi mladim, ki šele razmišljajo o svoji karierni poti, povedala dr. Maja Jerala, menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba – to je torej ABC Accelerator – ter ABC-jeva vodja evropskih projektov, ki pravi tudi, da »načelo trajnosti zahteva drugačen pogled na poslovne modele in ustvarjanje dobička, ki morajo prepričati ne samo potencialne investitorje, ampak predvsem uporabnika, saj smo prav uporabniki tisti, ki lahko največ prispevamo k povečevanju trajnostnih modelov, kar pa nemalokrat zahteva spreminjanje vsakodnevnih navad«. Pri tem je dodala, da je večji izziv za domače startupe najti zares trajnosten in inovativen poslovni model, na katerem bo temeljila njihova rešitev – tu pa nastopi ABC Accelerator.

Kot je povedala Maja Jerala, želijo v ABC Acceleratorju premostiti vse prepreke, ki jih imajo startupi pri uresničevanju njihove ideje. »Tako je pospeševalnik od svoje ustanovitve v letu 2015 pomagal že približno 150 startup podjetjem iz različnih držav, celotna razvojna zgodba ABC-ja pa temelji na edinstveni mreži povezav med malimi podjetji in multinacionalkami, med akademskim in poslovnim okoljem, med različnimi disciplinami in generacijami, med mesti in državami in kar je še pomembneje, med različnimi pospeševalniki in drugimi inovacijskimi vozlišči. Na ta način spreminjamo prostor za vse akterje na trgu, tudi za investitorje.«

Menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba je povedala tudi, da trenutno v ABC-ju izvajajo tudi devet evropskih in nacionalnih projektov, med katerimi je zelo pomembna energetika in podpodročja, kot sta denimo shranjevanje energije in trajnostna energija. »InnoEnergy išče trajnostne energetske rešitve in inovacije ter pri tem povezuje startupe, korporacije in raziskovalne inštitucije, investicije v mednarodne konzorcije pa se gibljejo od milijona do sedmih milijonov evrov. »Ravno minuli teden je slovensko podjetje uspelo zbrati nekaj več kot štiri milijone evrov investicij v okviru InnoEnergyjevega programa,« je poudarila Maja Jerala in napovedala, da bodo tako že z januarjem v ABC-ju začeli 1-mesečni program PRIMER, ki je tudi vstopna točka za InnoEnergyjevo tekmovanje PowerUp!, zmagovalec tega pa se potem udeleži tudi tekmovanja na evropski ravni in si s tem zagotovijo tudi vstopnico v investicijske programe. Pri tem je kot zgleden primer startupa, ki mu je sodelovanje z ABC-jem in InnoEnergyjem prineslo velik uspeh, izpostavila podjetje Mebius.

V letu 2020 bo PowerUp! Slovenija potekal na Celjskem sejmu Energetika in Interklima, je še napovedala in že povabila k prijavi na tekmovanje ne le startupe in hitro rastoča podjetja ter mala in srednje velika podjetja, ki si želijo hitreje prodreti in uspeti na evropskem trgu, ampak tudi ženske inovatorke.

ABC Accelerator do torka, 31. decembra 2019, sprejema tudi prijave v InnoEnergyjev predpospeševalni program PRIMER. Program je za udeležence brezplačen in bo udeležencem na celotni razvojni poti aktivno pomagal do podjetniškega uspeha in preboja v globalni energetiki. Prijave so možne TUKAJ. (VEČ)

V ponedeljek, 23. decembra, preberite tudi intervju z Majo Jerala v naši 'Startup' rubriki!

2020 bo med drugim postreglo z drugo poletno šolo EIT Digital v Sloveniji

Poleg priložnosti, ki jih ponuja InnoEnergy, pa so v ABC-ju predstavili tudi priložnosti EIT Digital, ki ponuja tako možnosti za izobraževanje posameznikom in startup ekipam v zgodnji fazi razvoja, kot tudi investicije za inovativna startup podjetja v zgodnji fazi v okviru Venture programa.

Tako je, denimo, to jesen 27 podjetniških ekip iz dvanajstih držav uspešno zaključilo program EIT Digital Venture, ki so ga skupaj organizirali ABC Accelerator, Building Global Innovators, Found.ation in Startup Wise Guys. Vsaka ekipa je prejela 15.000 evrov za izgradnjo svojih najosnovnejših sprejemljivih produktov (ang. minimum viable products - MVP), od tega tri ekipe iz Slovenije (VEČ).

Za 2020 EIT Digital napoveduje tudi svojo naslednjo poletno šolo v Sloveniji, ki bo potekala sredi julija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

V ponedeljek, 23. decembra, preberite tudi intervju s Fabio Pianesi z EIT Digital!

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.