Nastavitve piškotkov
Dag Kralj, BISOL Group: Že sedanjost je sončna!

Dag Kralj, BISOL Group: Že sedanjost je sončna!

Datum: 15. april 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Ekonomija , En.vizija

»Impresivna rast evropskega solarnega trga kaže na odpornost in moč solarne energije ob pandemiji COVID-19, ki odpira pomembne možnosti za evropske fotovoltaične proizvajalce in nameščanje solarnih tehnologij kot strateških za gospodarstvo Evropske unije. Evropska podjetja in raziskovalni centri so že pokazali svojo globalno inovativno prednost in razvili svetovno visoko učinkovite tehnologije sončnih celic in modulov ter solarne aplikacije za prihodnjo integracijo v stavbah, na kmetijskih zemljiščih in tudi vodnih območjih,« lahko preberemo na spletni strani evropske solarne iniciative, združenje SolarPower Europe pa je z namenom nadaljnjega spodbujanja rasti in razvoja panoge ustanovilo tudi solarni pospeševalnik (Solar Manufacturing Accelerator). V času, ko rast solarnega sektorja vse več prispeva k novi industrijski revoluciji, smo se pogovarjali z Dagom Kraljem, članom uprave BISOL Group, domačim 'sončnim podjetjem', na katerega smo v Sloveniji lahko upravičeno ponosni. Zakaj, lahko med drugim slišite v svežem videointervjuju!

fotovoltaikaV BISOL Group načrtujejo postavitve sončnih elektrarn na inovativnih lokacijah, kot so degradirana območja, stoječe vode in brežine avtocest, še v tem desetletju pa nameravajo ustvariti letno vsaj 5 milijonov evrov lastnih naložb po Sloveniji in drugod po Evropi, smo nedavno pisali na Energetiki.NET (VEČ). Glede tega je Dag Kralj spomnil, da imajo danes v družbi približno 20 MW velik portfelj sončnih elektrarn, in to tako doma kot v sosednji Italiji, bi si pa z usmeritvijo v 'inovativne lokacije' še povečali svoj domet, pri čemer – ne skriva načrtov – ciljajo predvsem na tuje trge.

BISOL Group je lani ustvaril približno 42 milijonov evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo (rezultati še niso dokončni; op. p.).

Fotovoltaika ima v Sloveniji še ogromno potenciala


Fotovoltaiki je cena v zadnjem obdobju tako padla, da se investicije izplačajo že brez kakršnihkoli subvencij, pojasnjuje in dodaja, da je seveda stanje drugačno, če gre za draga zemljišča, kar pa omenjene (inovativne) lokacije niso. Slednje so, tako Kralj, pomembne niše v celotni EU - katere del je tudi Slovenija, spomni sogovornik, a žal pri nas namestitev fotovoltaike na dane lokacije zaenkrat ni mogoča.

Da so med tehnologijami z največjim potencialom na področju izrabe obnovljivih virov energije (OVE) prav sončne elektrarne, ki so doživele skokovito rast na račun znatnega padca cen tehnologij v zadnjih desetih letih, pa je na nedavni konferenci ‘Kako do več OVE v podjetjih?’ v organizaciji Akademije Zelena Slovenija izpostavil tudi Darko Jojič iz družbe GEN-I.

»V Nemčiji je denimo nameščenih šestkrat več sončnih elektrarn na prebivalca, čeprav imajo 20 odstotkov manj sonca kot Slovenija. Tudi Nizozemska je lani imela 40-odstotno rast na področju OVE,« je ob tem dejal Jojič in dodal, da je »med najmanj in najbolj osončenim krajem v Sloveniji je približno 15 odstotkov razlike; vsako mesto v Sloveniji je tako primerno za sončno elektrarno.« (VEČ)

Prepoznani v 'srcu EU' in na sončnem Balkanu


zeleni prehodZaradi relativno nizkih cen fotovoltaike pa postaja ta vse bolj zanimiva tudi za manj premožne države, konkretno tudi za države na Balkanu, nadalje pojasnjuje Dag Kralj, ki smo ga povprašali tudi glede možnosti širitve Bisolove proizvodnje v Severno Makedonijo. Četudi imajo države na Balkanu več posluha za tovrstne investicije, pa se bodo za morebitno širitev na jug odločili, ko bo trg zopet pokazal potrebo po vnovičnem povečanju proizvodnje. Nedavno - pred mesecem dni - so sicer proizvodnjo v Sloveniji na obstoječi lokaciji kar podvojili, in sicer so svojo letno proizvodno zmogljivost dvignili na 700 MW (VEČ).

Glede prisotnosti v sosednji Avstriji, ki namerava do 2030 popolnoma preiti na obnovljive vire energije, nam je Dag Kralj povedal, da so tam prisotni že dvanajst let, njihov tržni delež pa na tamkajšnjem trgu zajema približno pet odstotkov, pri čemer pojasnjuje, da na solarnem trgu, kjer je tako visoka konkurenca, pravzaprav nihče nima denimo 20-odstotnega deleža, tako da svojo prisotnost tamkaj vidijo kot trdno – tudi zavoljo nedavne okrepitve svoje lokalne ekipe tamkaj. So jih pa v Avstriji, kot tudi v sosednji Italiji in v 'političnem srcu EU' – Belgiji, že večkrat okronali za blagovno znamko leta.

Sogovornika smo povprašali tudi po mnenju glede domačega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), pri čemer pa spomni, da Slovenija pri svojih (sicer smelih) ciljih že danes zaostaja. »Doseganje ali nedoseganje ciljev se vrednoti in se ob nedoseganju tudi penalizira, penali pa se bodo, če bomo še naprej zaostajali, skozi leta samo še povečevali,« opozarja. V Sloveniji je sicer pogosto slišati o nujnosti podpiranja uspešnih domačih zgodb, a škoda je, meni Kralj, da se pri tem bolj ne zavedamo tudi obstoja domačega fotovoltaičnega proizvajalca.

Domača elektroenergetika in miselni preskok


Energetike in gospodarstvo skrbi, kako bo na energetski sistem vplivalo zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V HSE so med drugim izračunali, da bi morala Slovenija samo za pokritje proizvodnje električne energije iz bloka 6 TEŠ vložiti okoli 1,5 milijarde evrov v postavitev 2.885 MW fotovoltaičnih zmogljivosti, obenem pa še med 3,6 in 5 milijard evrov v hranilnike, da bi to energijo lahko enakomerno porazdelili. Stavi se tudi na drugi blok jedrske elektrarne (JEK 2).

Na vprašanje, kako sam gleda na to, Dag Kralj odgovori, da vidi rešitev (ki da bo večplastna) v kombinaciji jedrske energije in obnovljivih virov, ki bi v neki meri nadomestili TEŠ. Nadomeščanje premoga pa vidi tudi v plinskih elektrarnah, ki bodo lahko kompenzirale tudi nestanovitnost, ki jo prinašajo OVE. Del zgodbe so po njegovem tudi hranilniki in sam je prepričan, da bodo ob masovni proizvodnji in znatnih vlaganjih na danem področju tudi v tem segmentu cene občutno padle. »Konec koncev je tehnologija baterij zelo podobna tisti izpred stoletja.«

Nadalje sogovornik omenja še potreben preskok v miselnosti, ki bi povedel do večje samooskrbe oz. energetske samozadostnosti. »Včasih se zdi, da smo preveč ujeti v vzorcih, po katerih smo živeli v preteklosti in tako tudi rešitve iščemo znotraj teh ne pa zunaj njih,« je stvaren.

Zakaj bo prihodnost sončna


apr 1 prvPoleg globalizacije fotovoltaične branže ter drastičnega padanja cen postavitev sončnih elektrarn lahko v zadnjem desetletju opažamo ‘selitve’ z večjih na manjše postavitve; s postavitev na tleh na postavitve na strehah in z oddajanja proizvedene energije v omrežje na njeno čim večjo porabo na sami lokaciji, smo Daga Kralja že pred časom citirali na Energetiki.NET (VEČ), sedaj pa smo ga povprašali o tem, kakšne trende v fotovoltaični panogi pa pričakuje v naslednjih letih. Na to sogovornik odgovarja, da odgovora ne vidi v še večjih panelih (kar je sicer trend, ki ga zaznavajo v zadnjem letu ali dveh), pač pa »v integraciji v bivalno okolje, kjer postanejo pomembni zanesljivost, garancije, vse bolj pa tudi estetika«.

Drug del odgovora leži v industriji, kjer se tudi tovrstnim (večjim) porabnikom izplača investicija v fotovoltaiko. Pred nekaj meseci smo na Energetiki.NET sicer že pisali o tem, kakšni so glavni motivi podjetij za investicije v solarne projekte, ali se odločajo za energetsko samooskrbo, kako financirajo solarne projekte, kakšne so povračilne dobe tovrstnih investicij pa tudi, ali povrnjena sredstva investitorji nato usmerjajo v nadaljnji energetski razvoj ali pa v lastne osnovne dejavnosti (VEČ), Dag Kralj pa je za gledalce aktualnega videointervjuja povzel tudi čisto konkreten izračun primera investicije, po katerem se ekonomika izide že v prvih letih proizvodnje solarne električne energije.

Ne nazadnje pa je član uprave BISOL Group poudaril še, kaj je ključno za podporni sistem za dejansko 'sončno prihodnost', o kateri je za Energetiko.NET govoril že Peter Kumer iz podjetja Enertec (VEČ). »Predvsem naj se regulatorno okolje ne spreminja prehitro, saj to vnaša nezaupanje med investitorji,« poudarja in sklene, da so sicer donosi zanimivi tudi že brez subvencij.

Vabljeni k ogledu celotnega videointervjuja!




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Tor 18°C

  • Sre 11°C

  • Čet 18°C

  • Pet 18°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×