COP29 v luči pomanjkanju napredka o podnebnem financiranju
Datum: 18. november 2024
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Energetska politika
S ponedeljkom pogajanja na podnebni konferenci COP29 prehajajo na ministrsko raven, prvi teden konference pa je minil v pomanjkanju napredka v pogajanjih o podnebnem financiranju, so opozorili v nevladni organizaciji Focus.
»Prvi teden finančnih pogajanj se je tako končal z razočaranjem zaradi pomanjkanja napredka, predvsem zaradi nepripravljenosti bogatih držav, da bi podprle najrevnejše in najbolj ranljive države na svetu,« so zapisali v sporočilu za javnost.Kot so še pojasnili, so številni evropski voditelji, ki so se udeležili konference, v svojih izjavah pozabili na ambicioznost.
»Le redki so izpostavili potrebo po več kot nujni odpravi fosilnih goriv, medtem ko jih je več podalo odločne izjave o podpori jedrski energiji,« so še dodali.
Omenili so tudi, da je predsednik vlade Robert Golob udeležbo na vrhu sicer odpovedal, pristopil pa je k izjavi koalicije za visoke ambicije (angl. High Ambition Coalition – HAC), ki poudarja pomen podnebnega financiranja za prilagajanje, izgube in škode ter pravičen prehod in omenja potrebo po pospešitvi opuščanja fosilnih goriv.
Razočaranje
V Focusu tako opozarjajo, da države globalnega severa še naprej zavračajo vključitev financiranja izgub in škod v nov skupni cilj za podnebno financiranje (angl. – New Collective Quantified Goal – NCQG), s čimer dejansko prelagajo breme na tiste, ki jih je podnebna kriza najbolj prizadela.»Ob zaključku tehničnih pogajanj ob koncu tedna je na mizi ostalo besedilo, ki sicer vključuje veliko dobrih elementov, ki jih podpiramo tudi nevladne organizacije, a hkrati tudi številne slabe. Izkupiček je zaenkrat še nemogoče napovedati, bo pa odvisen tudi od vloge EU v pogajanjih. Ta zaenkrat ne izkazuje svoje vodilne vloge v podnebnem ukrepanju,« so še dodali.
Zaskrbljujoče pa je po njihovem tudi področje blaženja. »Zaveza o opustitvi fosilnih goriv, ki je bila ena od vidnih zaključkov lanskega COP28, ne najde poti v pogajalska besedila. Glede na nedavno analizo koalicije Kick the Big Polluters Out (KBPO), ki je ugotovila, da je bil na COP29 omogočen dostop več kot 1770 lobistom fosilne industrije, to morda niti ni presenetljivo,« so še dodal v Focusu.
Poziv za opustitev fosilnih subvencij
Predstavniki Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotere, Greenpeace Slovenija in Focusa pa so v ponedeljek slovensko vlado pozvali, naj v podnebni zakon ponovno vključi člen o odpravi subvencij za fosilna goriva.Podnebni zakon je v zadnjih fazah vladnega usklajevanja in kot nevladniki opozarjajo, je tudi krovni zakon za usmerjanje politik države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.
Kot so opozorili, je še lanskoletni osnutek podnebnega zakona predvidel, da bi z januarjem 2026 proračunske odhodke in davčne izdatke, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, v celoti odpravili.
»V nasprotju z učinkovitimi podnebnimi politikami je bil po posredovanju finančnega ministrstva in gospodarskih interesnih združenj v zadnji različici predloga podnebnega zakona člen o ukinjanju spodbud za fosilna goriva črtan,« pravijo nevladniki.
Zato menijo, da če je odločevalcem »res mar« za zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje, zmanjševanje toplogrednih izpustov in za okolju prijazne politike, naj vlada v podnebni zakon nemudoma vrne člen o ukinitvi okolju škodljivih subvencij za fosilna goriva in tako izpolni svoje predvolilne obljube.
Slovenija lani povečala sredstva za podnebne ukrepe
Minister za finance Klemen Boštjančič je v Bakuju na ministrskem zasedanju o podnebnem financiranju poudaril, da je Slovenija zavezana doseganju podnebnih ciljev v skladu s pariškim sporazumom.
Kot je zapisalo ministrstvo na družbenem omrežju LinkedIn, se po ministrovih besedah Slovenija zavzema za ambiciozen rezultat na področjih zmanjšanja emisij, prilagajanja in financiranja podnebnih ukrepov, pri čemer vse države poziva, da pravično prispevajo h globalnim prizadevanjem.
Na okrogli mizi o povezovanju podnebnih ukrepov in razvojnega financiranja je glede na zapis poudaril, da si Slovenija v sodelovanju z odborom za razvojno pomoč OECD prizadeva za razvojne politike, ki podpirajo trajnostno in vključujočo rast.
Hkrati je minister dodal, da Slovenija že uporablja zelene proračunske pristope za usklajevanje razvojne pomoči s podnebnimi cilji. »Lani smo prispevali 6,6 milijona EUR javnih sredstev za podnebne ukrepe v državah v razvoju, kar predstavlja 39-% povečanje glede na prejšnje leto,« je še omenil Boštjančič.
Slovenija tako po njegovem poudarja potrebo po ambicioznem, a realističnem cilju skupnega podnebnega financiranja, ki vključuje širok spekter donatorskih držav in mehanizmov, kar omogoča tudi sodelovanje zasebnega sektorja.
Minister je izpostavil pomen inovativnih finančnih instrumentov, kot so zelene obveznice, ter reforme znotraj mednarodnega finančnega sistema, da bi spodbudili zasebne investicije.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
