Bogdan Kronovšek, Kronoterm: Toplotne črpalke so definitivno pripravljene za pametna omrežja
Datum: 12. maj 2021
Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik
Kategorija: En.vizija
Tema:
Obnovljivi viri energije
, Nove tehnologije
, Ogrevanje
, En.vizija
Toplotne črpalke so pripravljene na pametna omrežja; še več – lahko so učinkovito orodje operaterjev in distributerjev omrežij za upravljanje s prožnostjo, je v videointervjuju za Energetiko.NET med drugim povedal direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek.
Podjetje Kronoterm, ki iz domačih Braslovč izvozi naprednih toplotnih črpalk že za več kot 60 odstotkov prihodkov, je lani ustvarilo 17 milijonov evrov prihodkov, medtem ko so jih v letu poprej ustvarili 13 milijonov. Zrasli pa so tudi v številu zaposlenih, še vedno pa aktivno iščejo nove sodelavce na področju tehničnega svetovanja in razvoja, projektante in prodajnike.
Videointervju z Bogdanom Kronovškom smo začeli z novico, da je evropski okoljski urad, ki je pod drobnogled vzel 53 podjetij in njihove trajnostne ukrepe v boju proti zmanjšanju toplogrednih izpustov in trdnih delcev z namero dosege ogljične nevtralnosti Evrope do leta 2050, Kronoterm izbral kot enega izmed vodilnih proizvajalcev ogrevalnih sistemov v Evropi. Kaj natančneje to pomeni na področju razvoja toplotnih črpalk?
Rast prodaje si obetajo tudi zaradi evropskega prehoda na zeleno

»Če želi Evropa drastično znižati izpuste toplogrednih plinov, mora prenehati s prodajo in vgradnjo sistemov, ki izkoriščajo fosilna goriva, od kurilnega olja do plina. Kot alternativa temu je toplotna črpalka eno ključnih orodij za dosego teh (okoljskih) ciljev, zato pričakujemo v prihodnjih letih še nadaljnjo rast prodaje,« nadalje pove sogovornik.
Lani je sicer za Energetiko.NET dejal, da se prihranki emisij CO2 pri ogrevanju s toplotno črpalko gibljejo od 50 do 80 odstotkov, odvisno od ogrevalnega sistema in vrste toplotne črpalke (VEČ), tokrat pa je še natančneje pojasnil, da toplotna črpalka – kot pove že ime – enostavno črpa toploto iz okolice, nato pa to toploto na višjem temperaturnem nivoju prenese v stavbo.
S sončnimi elektrarnami do brezemisijskega ogrevanja
»Za to je seveda potrebno tudi nekaj (električne) energije, a če gre za, denimo, toplotno črpalko sezonske učinkovitosti faktorja 5, to pomeni, da za eno enoto vložene električne energije, dobimo pet enot uporabne toplotne energije. Če je ta ena enota (električne energije) sestavljena z mešanico različnih virov energije – hidro, termo in jedrska -, je le del izpustov vezanih na izvor tako porabljene energije. V primerjavi s plinom smo tudi v primeru najmanj učinkovite kombinacije toplotne črpalke in visokotemperaturnega ogrevanja, še vedno za več kot polovico zmanjšali izpuste, če pa to primerjamo s trdnimi gorivi ali celo z oljem, pa še več,« naniza Kronovšek in se naveže na povezavo s sončnimi elektrarnami za samooskrbo, kar pa je po njegovem že brezplačno in celo brezemisijsko ogrevanje.
Pred časom je tako Kronoterm z družbo GEN-I ponudil paket toplotne črpalke in sončne elektrarne (VEČ), prodaja na tem segmentu pa je, tako Bogdan Kronovšek, zelo dobra. »Presenečen sem, da se toliko Slovencev odloča, da bo nek svoj energetski problem reševalo paketno in tudi zelo napredno,« je iskren. Na vprašanje, ali bodo pakete še kaj nadgrajevali, pa tudi odgovarja pritrdilno, pri čemer se naveže še na področje pametnih omrežij.
Toplotne črpalke tudi kot orodje za prožnost
»Toplotne črpalke vidim kot pomembno orodje, ki bo služilo upravljavcem omrežij in distributerjem električne energije, da bodo lahko še bolje upravljali s pametnimi omrežji, kar pa ne rabi biti povezano z investicijami v sama omrežja.« Eden od projektov, v katerem so sodelovali, je bil tako tudi projekt 'Aktivni odjemalec', kjer so se prepričali, kako je mogoče sistem upravljati tudi z možnim izklapljanjem toplotnih črpalk, ko je to potrebno. »Toplotne črpalke so definitivno pripravljene za pametna omrežja,« poudari Bogdan Kronovšek.
Se pa mora, tako sogovornik, država smelo odločati za podporo izbranim virom in tehnologijam, da se ne bi spet zgodilo, kot se je v preteklosti, ko je na primer Eko sklad ponujal subvencije za spodbujanje rabe trdih goriv, kmalu zatem pa so občine morale z lastnimi sredstvi financirale nadomeščanje tovrstnih sistemov z viri, ki niso povzročali spornih emisij. Pri tem ima v mislih tudi zemeljski plin, dodaja pa, da se investicije v toplotne črpalke izplačajo tudi že brez spodbud.
Razvili že 'mini toplotno črpalko', spremljajo tudi vodik

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.
PREVERITE TUDI
-
05.06.2017 - Bogdan Kronovšek: Ko bomo lahko rekli, da znamo z energijo res trajnostno ravnati
-
07.07.2017 - Zadnji dan poletne šole Energetike.NET posvečen tudi domačim toplotnim črpalkam
-
18.01.2018 - Podjetniški zgled: Kronoterm – ko toplotna črpalka postane pametna naprava
-
28.09.2018 - Ko se s pomočjo slovenskega znanja slovenski paradižnik ogreva pri rasti in hladi v skladišču
-
25.10.2018 - Kako GEN-I vstopa na področje ‘doma prihodnosti’
-
14.06.2019 - Kronoterm predstavil novo najvarčnejšo toplotno črpalko v Evropi
-
09.04.2020 - Električna vozila in toplotne črpalke so manj emisijsko intenzivni kot njihove alternative na fosilna goriva
-
12.05.2021 - Bogdan Kronovšek, Kronoterm: Toplotne črpalke so definitivno pripravljene za pametna omrežja
-
08.07.2021 - Vodilni energetiki: Evropsko elektroenergetsko omrežje prenese 50 milijonov toplotnih črpalk
-
17.03.2022 - Z elektrificiranimi in energetsko učinkovitimi stavbami lahko za 25 % zmanjšamo sedanji uvoz ruskega plina