ACER: Ogljična nevtralnost Unije do leta 2050 je dosegljiva, a ima svo

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

ACER: Ogljična nevtralnost Unije do leta 2050 je dosegljiva, a ima svojo ceno

Datum: 21. junij 2021

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Premog , Energetska politika , Ekonomija , En.vizija

Ogljična nevtralnost je dosegljiva kljub temu, da ne bo zastonj in da je nekatera področja težje razogljičiti, se je v najnovejši videorazpravi Energetike.NET strinjal direktor agencije ACER.

To je bilo eno od sporočil nedavne videorazprave Energetike.NET, v kateri sta sodelovala državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok in direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) Christian Zinglersen. S tem zaokrožamo sklop treh pogovorov z omenjenima sogovornikoma, ki smo jih pripravili v pričakovanju in v luči slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Ogljična nevtralnost je dosegljiva, vendar ne bo zastonj

»Mislim, da je ogljična nevtralnost Unije do sredine stoletja dosegljiva,« je dejal Zinglersen in se ob tem navezal na nedavno objavljeno globalno poročilo Mednarodne agencije za energijo (kjer je pred tem služboval), katerega osrednja ugotovitev je, da lahko ta cilj doseže celo svet kot celota, čeprav je manevrskega časa zelo malo. »Mislim, da enako velja za Evropo in da so možnosti tu morda malo boljše,« je dodal.

A kljub temu, da je cilj dosegljiv, ga bo težko doseči. »Predpogoj za to je nadaljnje povezovanje trgov, s čimer se med drugim ukvarjamo v agenciji ACER.« Treba je dodati, da je pri tem poleg vseh pravil in zapletenih tehničnih zahtev tudi nekaj političnih predpogojev. Treba je namreč zagotoviti, da nihče nima zadržkov glede razvoja v smeri modela skupnih virov oziroma soodvisnosti. Težko vprašanje so tudi nekateri sektorji, ki jih je treba razogljičiti.

Kot je nadaljeval Zinglersen, je poleg tega treba okrepiti aktivno udeležbo na strani povpraševanja oziroma odjemalcev. »Dela je torej veliko, a je po mojem mnenju izvedljivo.« Najbolj kočljiv vidik so stroški, je priznal. »Potrebe po vlaganju v najrazličnejša sredstva in osnovni kapital bodo velike, in tega ni mogoče povsem enačiti s stroški. Gre za investicije in te bodo morale biti precejšnje. Proces ne bo zastonj.«

»Seveda bo to nekaj stalo. Mislim tudi, da bi prehod utegnil imeti širšo družbeno ceno. Če pogledamo denimo strategije opuščanja premoga v nekaterih državah članicah, lahko ugotovimo, da imajo družbeno ceno. Lahko bi rekli, da gre za družbeni dogovor ali razumevanje. Ne bi me presenetilo, če bi bilo tega v prihodnje po Evropi še več. Proces ima torej svojo ceno in zahteva občutno vlaganje, vendar mislim, da je izvedljiv.«

Onkraj energetskih izzivov

Najvišjo družbeno-ekonomsko ceno bo v Sloveniji plačala Šaleška dolina, ki se mora prestrukturirati iz premogovne regije. V Energetiki.NET smo na to temo pripravili že nekaj razprav in te so pokazale nekaj podajanja žogice med ministrstvom in lokalno skupnostjo glede vprašanj, kdo je za kaj pristojen in kaj bi bilo treba storiti. Po prepričanju ministrstva je treba najprej določiti letnico dokončne opustitve premoga, lokalni akterji, med njimi tudi Holding Slovenske elektrarne (HSE), pa pravijo, da je pred potrditvijo datuma nujno najprej opraviti pripravljalne korake. Kakorkoli že, premog naj bi po najnovejših napovedih opustili do leta 2033. A direktor direktorata za energijo je na enem od naših dogodkov namignil, da bi se glede na dogajanje na trgu ogljika to utegnilo zgoditi še prej.

Košorok je v odziv na to dejal: »Na vprašanje lahko gledamo z različnih zornih kotov. Eden od njih je družbeni vidik; vedeti je treba, da je v tej regiji zaposlenih zelo veliko ljudi. Tam je le še ena elektrarna – termoelektrarna – in z njo je neposredno ali posredno povezanih več kot 2.500, celo do 4.000 delovnih mest. Če se kaj zapre ali bi se moralo zapreti takoj, bi bila to socialna bomba. Leto 2033 ni daleč v prihodnosti, predvsem ko govorimo o energetiki, in sami postopki, povezani z zaprtjem elektrarne, so relativno preprosti.«

Nadomestiti tako zmogljivost pa je povsem nekaj drugega, je nadaljeval Košorok. Do zaprtja bi torej lahko prišlo leta 2033 ali celo prej, veliko pa je odvisno od cen ogljika in električne energije. »To je ena plat, druga pa je bolj ali manj politična, ko govorimo o tem, kaj in kdaj zapreti ter kakšni bodo učinki in posledice tega. Lokalno prebivalstvo seveda nekoliko skrbi, kakšne bodo posledice, predvsem posledice zanje. Država bo za ta namen sprejela dva obsežna zakona, eden se bo nanašal na zaprtje premogovnika, drugi pa na prestrukturiranje celotne Šaleške doline, za kar ni pristojno zgolj naše ministrstvo,« je povedal.

Državni sekretar pričakuje, da bo obsežna politična razprava o Šaleški dolini izvedena julija. Direktor agencije ACER dogajanje razume kot splošni pojav, ki ne zadeva niti zgolj Evrope, temveč tudi številne druge regije. In en vidik tega je tehnični, ki zadeva energetske sisteme, stabilnost, prožnost, rešitve in trge, kar je sicer zanimivo in intrigantno, vendar tudi zapleteno, drugi vidik pa je družbeno razumevanje, »ki močno presega samo vprašanje energije in podnebja«.

Neučinkovito oblikovanje cen vodi v napačne naložbe

V agenciji ACER razvijajo model ocenjevanja učinkovitosti oblikovanja veleprodajnih cen električne energije, pri čemer preučujejo ovire, kot so nelikvidni trgi, omejena zmogljivost med območji ter konfiguracija trgovalnih območij. Kako pomembno je torej učinkovito oblikovanje veleprodajnih cen električne energije za doseganje neto ničelnih izpustov do leta 2050?

Zinglersen se je v odgovor na to vprašanje nasmehnil in dejal: »Učinkovito oblikovanje cen morda za nekatere zveni kot doktorska disertacija, a je mogoče povedati povsem preprosto: če vas skrbi cena evropske energetske tranzicije, in zdi se, da je takih kar precej, bi vas moralo zanimati tudi, ali se izvajajo prave ali napačne investicije. Kateri je ključni signal za presojo o tem? Ta, ali je oblikovanje cen učinkovito ali ne. Če ni, obstaja verjetnost, da se investicije izvajajo naključno ali po napačnem ključu.«

Po njegovih besedah je bistveno, da se investicijske odločitve sprejemajo na podlagi učinkovito oblikovanih cen. Navezal se je na ugotovitve iz lanskoletnega Poročila o spremljanju trga, med katerimi je bilo tudi visoko število obdobij s tako imenovanimi negativnimi cenami na trgu za dan vnaprej. Z negativnimi cenami na dobro delujočem trgu ni nič narobe in pravzaprav bi v času gospodarskega upada, ki ga je sprožila pandemija, človek pričakoval več takih obdobij. A če ta trajajo dalj časa in jih je veliko, lahko to pomeni neravnovesje, nekaj neučinkovitega in povezanega denimo s pomanjkanjem učinkovitih rešitev za večjo prožnost. Direktor agencije zato meni, da se je treba usmeriti v ureditvene ovire in potencialne ovire, ki stojijo na poti rešitev za večjo prožnost na strani povpraševanja, naj gre za hranilnike ali kaj drugega.

»In seveda je tukaj še en pomemben element nadaljnjega povezovanja elektroenergetskih trgov po Evropi, ki je bistven za učinkovito oblikovanje cen: zmogljivost medomrežnih povezav mora biti na voljo trgu.«

Trajnost v fokusu slovenskega predsedovanja

V prejšnji razpravi Energetike.NET s sogovornikoma sta pri vprašanju o prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju energije oba poudarila pomen svežnja 'Pripravljeni na 55' v sklopu evropskega zelenega dogovora in omenila e-mobilnost, saj je ta močno povezana z elektroenergetskim sistemom. Zdaj je program predsedovanja še natančneje opredeljen in bo usmerjen v trajnost.

»Glavne teme bodo še podnebna nevtralnost, energetski prehod in krožno gospodarstvo, seveda pa se bomo posvetili tudi okrevanju po pandemiji in pogledali, kako izkoristiti vse prednosti mehanizma za okrevanje in odpornost in kako delovati na notranjem trgu. Zato čakamo 14. julij, da vidimo, kaj bo prinesel sveženj 'Pripravljeni na 55',« je dejal državni sekretar v odgovor na vprašanje o programu slovenskega predsedovanja. Glede na različna stališča držav članic pričakuje zahtevno razpravo o zakonodajnih predlogih.

Vse države članice se bodo soočile s podobnimi zahtevnimi odločitvami, je pridal Zinglersen in pojasnil, da bodo morale vse države pripraviti strategijo elektrifikacije kot stroškovno učinkovit načrt za obsežnejše razogljičenje. Poleg usmerjenosti v bolj lokalne teme, kot so elektrifikacija prometa ter ogrevanje in hlajenje stavb, bo to zajemalo čedalje bolj poudarjeno vlogo medsebojno povezanih trgov električne energije po Evropi. »In kot že rečeno, to zahteva marsikaj – ne zgolj pravil, temveč tudi politični predpogoj zaupanja, da se države lahko resnično bolj zanesejo druga na drugo, kot so se v preteklosti, da vedo, da so na voljo mehanizmi, ki jamčijo za zaupanje in medsebojno oporo. V nasprotnem primeru države ne bodo naklonjene razvoju v tej smeri,« je opozoril.

Za konec smo sogovornika povprašali, kateri konkretni koraki zdaj čakajo države članice, ki so na poti energetske tranzicije in stopajo v ogljično nevtralnost, predvsem v luči tega, da so mednarodne finančne ustanove ustavile financiranje za projekte, povezane s fosilnimi gorivi. Državni sekretar se je v odgovoru med drugim dotaknil potrebe po učinkoviti zamenjavi premoga, kar je tudi v Sloveniji zelo aktualna tema.