Spremembe so težke. Mogoče ne tako zelo, kot smo mislili.

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Spremembe so težke. Mogoče ne tako zelo, kot smo mislili.

Datum: 16. junij 2020

Avtor: Urška Jež

Kategorija: En.vizija

Tema: Ekonomija , En.vizija

V teh časih se je izredno težko izogniti omembi koronavirusa, analiziranju življenja prej, med in potem. In prav je tako! Tako temu namenjam tudi svoje današnje razmišljanje. Še nedavno smo vsi, ki se ukvarjamo z inovacijami, s strateškim svetovanjem, coachingom in mentoriranjem, s podjetji po dolgem in počez analizirali, koncipirali in uvajali sisteme za digitalno tr nsformacijo podjetij. Kar seveda v prvi vrsti pomeni delo z ljudmi, opolnomočenje zaposlenih, da so odprti za novosti a in da imajo priložnost, da si upajo. Vsi, ki ste že konkretno zakorakali na to pot, pa veste, kako dolgotrajen in naporen je ta proces. Bil! Čez noč smo bili primorani ostati doma in začeti delati – drugače.

In občutek, da je čas, ko bo, po Oxfordovi študiji iz leta 2016, v prihodnjih 25 letih 47 % služb »izumrlo«, prišel veliko prej, nas ne vara. To je nova realnost, s katero se moramo spopasti pogumno. To je čas, ko običajno prosperirajo drznejši, inovativnejši in tisti, ki vedo, da je partnerski ekosistem ključen za gradnjo novih poslovnih modelov in posledično uspehov.

Ekosistemi, inovacije, nov način dela in virtualni svet

Nenadna, vseprisotna odvisnost od digitalnih orodij nam je pokazala, kako nevešči in neuki smo bili še pred karanteno. Tehnologija, ki smo se jo vsi čez noč naučili uporabljati, je že bila prisotna in v uporabi. Vendar pri peščici. Sedaj, tri mesece kasneje, smo vsi strokovnjaki v Zoomanju, MSteamsih, Webexih, slackih … Pokazala nam je tudi, da je oxfordska študija dejansko imela prav, saj smo sami dnevno doživljali vprašanja, kako se bodo naša delovna mesta spremenila in … ali smo res vsi potrebni ali pa bo v bližnji prihodnosti množico naših del enostavno prevzel digitalni svet. In večno vprašanje, ali nam bo uspelo prenesti človečnost in povezljivost v vsa ta orodja, ki jih danes (že radi) uporabljamo.

Edinstven primer uspešnega, digitalnega ekosistema, ki je danes še kako živahen, je sprožila pobuda Evropske komisije, da v času koronavirusa zažene največji svetovni digitalni hackathon – #EUvsVirus. Sama ideja se je porodila iz potrebe po reševanju ključnih izzivov, ki sta jih korona in posledično koronska karantena naplavili na površje. Tako je več kot 20.000 mladih po duši iz vsega sveta kreiralo različne rešitve s področij: Zdravje & življenje, Poslovna kontinuiteta, Socialna in politična kohezija, Daljinsko delo in izobraževanje, Digitalne finance in razno. Ekipam je pomagalo več kot 2500 mentorjev in več kot 400 organizatorjev – prostovoljcev. Kako je bil možen tako velik organizacijski – prostovoljski zalogaj? Vsi vpleteni smo pristopili k projektu, ker smo verjeli v poslanstvo in vizijo projekta. In to je – pomagati družbi, da se naredi konkreten korak v boljši jutri in da s kako rešitvijo dejansko nekdo lahko reši življenja. To je le še en jasen dokaz, da so velike spremembe mogoče tudi v kratkem času, če so le-te potrebne. Ali so vzdržne, pa bo pokazal čas.

In kje je tukaj ekosistem, se vprašate. Sam hackathon je bil sprožilec še večje pobude, ki je prišla s strani start-upov in prostovoljcev – #EUvsVirus Matchathonom. Vsako od 120 zmagovalnih ekip smo v času enega meseca povezali z vsaj enim korporativnim partnerjem, vsaj eno univerzo oz. raziskovalnim laboratorijem. Namen – pomagati ekipam, da njihovi projekti dejansko zaživijo. To pa je smisel vseh novonastajajočih poslovnih modelov, aktivnosti in nastopov na trgih. Vsi vpleteni morajo namreč videti dobrobit tudi zase. Vse vpletene v projekt nas je gnala želja po boljši družbi in svetu po koroni. To pa samo po sebi ni vzdržno. S povezovanjem interesnih skupin, ki pokrivajo različna področja, se zgradi gospodarski ekosistem, ki temelji na vzajemnem poslovnem doprinosu. V primeru #EUvsVIrus Matchathona je bil to sklenjen krog: start-up prejme vso potrebno pomoč za dejanski zagon podjetja, korporativni partner pridobi inovativni produkt, ki ga s svojo mrežo pomaga unovčiti in obogatiti svoj prodajni in – nezanemarljivo – promocijski portfelj, univerza oziroma raziskovalni laboratorij pa pri tem pridobi novo področje raziskave in korporativno sodelovanje. Seveda je v tej fazi še prezgodaj govoriti o daljnosežnih vplivih in kaj se bo s temi projekti v prihodnosti dejansko dogajalo. Vedno pa je potreben pogum, da se začne nekaj novega. Zatem pa zaupanje in podpora, da postanejo take in podobne pobude vzdržne in trajne. V dotičnem primeru je 120 projektov/start-upov prejelo zavezo, da bo z njimi delalo 2235! korporacij in akademikov.

Evropska komisija je s tem projektom dobila jasen signal, da se lahko presežejo meje držav, meje v industrijah in – najbolj trdovratne – meje v glavah in da je absolutno možno motivirati različne strokovnjake in poslovneže, da vodijo prostovoljno iniciativo.

Iz našega zornega kota naj dodam še to, da so se v mesecu in pol spletle resnične prijateljske vezi med ljudmi, ki se v živo še niso srečali in o katerih bi še pred korono jaz osebno dvomila. Danes pa sem pričevalka.

Kaj pa naše okolje? Fizično in digitalno?

Slovenski poslovni prostor se pri sodelovanju, povezovanju in gradnji ekosistemov šele prebuja. Kakor je že pred časom slovenski start-up ekosistem postal med živahnejšimi v širši regiji, pa je akademski in korporativni/poslovni svet večkrat sodeloval v vlogi opazovalca. Individualne povezave se delajo, različne poslovne organizacije skrbijo za promocijo, dogodkov z mreženjem imamo veliko. Ko pa je prišlo do dejanskih skupnih projektov, smo bili pred korono zelo zadržani in ozko usmerjeni. V času krize pa smo tudi Slovenci pokazali izjemno mero solidarnosti in moči povezovanja. Nastalo je veliko malih interesnih skupnosti, ki so si smiselno razdelile opravila – vsa z namenom zmanjšati posledice virusa in karantene.

Resnejši, vidnejši zagon širšega ekosistema, ki ga vidimo te dni, pa je pobuda kranjskega podjetja Iskratel, d. d., Teden !Novativnosti. V roku enega tedna bodo namreč v svojem podjetju organizirali serijo povezovalnih dogodkov, kot so hackathon za dijake, hackathon za študente in zaposlene, okroglo mizo s predstavniki šolskega sistema in zaključili s poslovno okroglo mizo. Ne gre le za tedenski dogodek, gre za uvod v serijo aktivnosti povezovanja s šolami, fakultetami in drugimi slovenskimi podjetji za razvoj skupnih rešitev za tuje trge. In to je najboljši primer gradnje odprtega poslovnega interesnega ekosistema. Odličen primer, ko se podjetje odpira navzven in ne išče rešitev le znotraj svojega poslovnega sistema. S tem pa postane tudi zanimiv zaposlovalec za nove talente, kar pa je v teh časih še kako pomembno za nadaljnji razvoj.

Čas za refleksijo in … pogum

Seveda je za vse potreben čas. Sedaj, ko je korone konec, si ne smemo privoščiti, da se zgolj zaženemo v zaostalo delo, temveč si moramo vzeti čas za refleksijo delovnih procesov. Takoj po koronski karanteni lahko konkretno ocenimo, kaj so bili direktni pozitivni učinki (delo od doma, zadovoljstvo zaposlenih, okoljski vplivi …). Znotraj vsakega podjetja si jih moramo vzeti za merljive točke, ko bomo nastavljali strategije poslovanja in transformacije za prihodnost. Nekatera podjetja so preizkusno prenesla delno delo od doma kot način za povečanje učinkovitosti in zadovoljstva na delovnem mestu. Vzporedno ni emisij zaradi vožnje, ceste so nekoliko varnejše. Druga podjetja so, po sili razmer, odprla svoja vrata in začela s, še nedolgo tega konkurenčnimi, drugimi podjetji skupaj inovirati in iskati nove priložnosti, zunaj dosedanjih meja poslovanja. Spet tretja, kot je primer Iskratel, so nemudoma na široko odprla svoja vrata in se odločila za inoviranje in vključevanje. Vsem pa je skupno, da postavljajo skrb za soljudi in okolje v ospredje in da kreirajo trajnostne inovativne rešitve. Te spremembe od nekoč normalnega niso enostavne. Zato je za vsako spremembo potreben pogum. V časih velikih sprememb bodo ravno pogumni prosperirali.

Zaključek

Veliko se govori o novi normalnosti … Čas je, da pustimo »nova« za seboj in se soočimo s tem, da je prihodnost prišla prej, kot smo si predstavljali. In da lahko prinaša popolnoma nove možnosti za prihajajoče čase.

Mogoče je to bila za modernega človeka prva izmed številnih serij nagle zaustavitve življenja. Nujno je, da se iz tega nekaj naučimo in znamo biti pripravljeni na velike miselne preskoke za drugačen jutri. Nova »normalnost« je ravno v tem, da si bodo disruptivni dogodki sledili z večjo intenziteto, kot smo to kadarkoli pričakovali.

Ali bomo znali izkoristiti izjemnost časa, ko se je ves svet ustavil, resetiral in zagnal z boljšim zavedanjem o sebi, družbi in svetu, pa je že tema drugega razmišljanja.

Urška Jež je ustanoviteljica in direktorica podjetja Transformation Lighthouse.

Stališča avtorice ne odražajo nujno stališča uredništva Energetike.NET.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.