Nastavitve piškotkov
Roman Bernard, NGEN: V lovu na energetsko samozadostnost

Roman Bernard, NGEN: V lovu na energetsko samozadostnost

Datum: 30. marec 2021

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Nove tehnologije , En.vizija

Podjetje NGEN je oktobra lani - po zagonu hranilnika v Acroniju - v Talumu zagnalo največji baterijski sistem (priključne moči 15 MW in kapacitete 30 MWh) v Sloveniji in širši regiji (VEČ). Tako smo nedavni videointervju z Romanom Bernardom, direktorjem in soustanoviteljem zdaj že zelo dobro znanega NGEN-a, začeli z vprašanjem o dosedanjih izkušnjah delovanja celotnega sistema, ki ga torej tvorita omenjena baterijska hranilnika, preverili smo tudi kaj snujejo za vnaprej – tudi na področju manjših hranilnikov za individualne kupce –, v sklepnem delu pa smo se dotaknili tudi potrebe po nadomeščanju premogovnih kapacitet v luči prehoda na ogljično nevtralno prihodnost.

Hranilniki in njihov plus pri (po novem) 15-minutni bilančni izravnavi


4Z delovanjem v prvem letu in štirih mesecih so v NGEN-u s celotnim baterijskim sistemom – oba hranilnika sta namreč povezana v enoten sistem – zelo zadovoljni. Ta deluje po pričakovanjih, ponosni pa so, da so sami razvili tudi potrebno programsko opremo, ki je sploh omogočila integracijo hranilnikov v energetski sistem, je za Energetiko.NET povedal Roman Bernard in dodal, da je temu primerno zadovoljen tudi sistemski operater prenosnega omrežja, saj NGEN tako s svojim portfeljem pokriva že skoraj 50 odstotkov slovenskih potreb po sekundarni rezervi, »prve ocene (delovanja; op. p.) pa so zelo dobre«. Tudi komunikacija z energetskim sistemom poteka na 2-sekundnem nivoju, kar pomeni, da so s sistemom dosegli že popolno digitalizacijo, pojasni sogovornik.

Na vprašanje, kaj to pomeni v luči vzpostavljanja trga s prožnostjo, pa odgovarja, da je Slovenija »morda malo specifična«, saj prožnost nudijo predvsem hidroelektrarne v kombinaciji s šoštanjsko termoelektrarno. Pri hidroelektrarnah je sicer jasno, da so pri svojem delovanju vezane na vreme, od katerega pa so seveda odvisne tudi sončne elektrarne. Tu pa nastopijo hranilniki, pojasnjuje Roman Bernard in doda, da imajo ti »še dodaten plus pri 15-minutni bilančni izravnavi«.

Od energetske samooskrbe do energetske samozadostnosti


Pametne stavbe, mestaZ namenom čim bolj približati hranilnike tudi splošnejši javnosti, je NGEN lani v partnerstvu z Merkurjem - ta bo v aprilu ponudil tudi možnost financiranja teh sistemov - začel prodajati Tesline hranilnike tudi individualnim kupcem (VEČ). Na vprašanje, kakšno je zanimanje posameznikov za tovrstne sisteme, sogovornik odgovarja, da zaznavajo precejšnjo odprtost - sploh glede na nekaj let nazaj, ko je bila elektrika obravnavana kot socialna dobrina -, dodaja pa, da bodo s tem uporabniki prešli z energetske samooskrbe na dejansko energetsko samozadostnost.

Z aprilom bodo tako na spletni strani Mojabaterija.si lansirali kalkulator, ki bo na osnovi vnesenih podatkov o hranilniku kakor tudi o sončni elektrarni, ki je tudi del takšnega individualnega sistema, uporabniku izračunal ne le, koliko je zares samooskrben, ampak tudi, koliko je samozadosten. Prihodnost razvoja sončnih elektrarn - in tudi njihova ekonomska upravičenost – pa bo temeljila na možnosti, da se bo proizvedena energija porabila na sami lokaciji, meni Bernard. Tako se bodo ljudje lahko tudi naknadno odločali za nadaljnje investicije v svoj energetski sistem.

Kako je uporabnik s hranilnikom podvojil svojo moč


PamOmrezja Enet8 72»NGEN-ov sistem stalno teži k temu, da so odstopanja na strani dobave enaka nič,« nadalje pove sogovornik. Da je nizkonapetostno distribucijsko omrežje vedno bolj obremenjeno, s tem pa naraščajo tudi izgube, pa je na nedavnem - tokrat spletnem - En.odmevu 021 poudaril tudi predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič (VEČ). S tem se strinja tudi Bernard, ki pa dodaja, da je tehnologija hranilnikov in njihove integracije v zadnjih letih zelo napredovala in tako morda ne bo treba več težiti k razširjanju omrežij, ampak se usmeriti na pasovno dobavo, konično dobavo pa se lahko torej rešuje s hranilniki. Pri tem navede primer, kjer so namestili hranilnik uporabniku s 34-kilovatno močjo, s tem pa dosegli, da je uporabnik svojo konično moč povečal na kar 76 kilovatov.

Direktor za strateške inovacije v podjetju ELES Uroš Salobir ocenjuje, da bo čez deset let v slovenskem distribucijskem omrežju do 600 MW prožnosti v obliki baterij in drugih alternativnih virov (VEČ). Na vprašanje, kakšen pa je po njegovem ta potencial, Roman Bernard odgovori, da se morda 600 MW sliši veliko, toda glede na veliko poseljenost države s hišami je to povsem dosegljivo, meni. Ob tem spomni na NGEN-ov cilj namestitve vsaj 10 tisoč enot majhnih baterijskih hranilnikov z uporabno kapaciteto 13,5 kWh, pri čemer jih bodo letos namestili predvidoma tristo, petdeset pa so jih že.

»Če vas zanima partnerstvo, potrkajte na NGEN-ova vrata«


So pa NGEN-ova vrata odprta vsem, ki bi si želeli na tem mestu postati njihov izvedbeni partner, poudari Bernard in dodaja, da so tako ustrezno usposobili že sedem partnerskih podjetij s skupno 60 inženirji. Sam vidi prihodnost prav v tovrstnem povezovanju in sodelovanju - tudi v tujini. Projekte imajo namreč v teku tudi v sosednjih državah - na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji.

Na Hrvaškem bodo tako še v letošnjem letu v sodelovanju z lokalnim partnerjem postavili 50-megavatni baterijski hranilnik kapacitete 100 MWh. Hrvaška ima namreč s še več obnovljivimi viri energije v svojem sistemu tudi še večje izzive kot Slovenija, pojasni sogovornik, ki omeni še 10-megavatni hranilnik, ki ga bodo postavili na Madžarskem, pred kratkim pa so podpisali pogodbo tudi z avstrijskim partnerjem. Sodelovanja v regiji - tudi na Balkanu - so jim torej zelo v interesu (vzpostavili so tudi regionalno platformo), na tujih trgih pa bodo v nadaljevanju ponudili tudi male hranilnike.

»Imamo le eno življenje!«


2Z zadnjim vprašanjem smo se v pogovoru z Romanom Bernardom dotaknili še opuščanja premoga. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so, denimo, naredili izračune, ki so pokazali, da bi morala Slovenija samo za pokritje proizvodnje električne energije iz bloka 6 TEŠ vložiti okoli 1,5 milijarde evrov v postavitev 2.885 MW fovotoltaičnih zmogljivosti, obenem pa še med 3,6 in 5 milijard evrov v hranilnike, da bi to energijo lahko enakomerno porazdelili (VEČ).

Bernard pri tem omeni težavo, ki jo ima cel svet – to je problem povečevanja človeške energije, ki nas sili v to, da vendarle nekaj spremenimo. V energetiki so po njegovem največji problem cene CO2 kuponov, zato je še sploh nujno potrebno razmišljati o alternativah. Če bi pogledali samo ekonomiko TEŠ 6, bi blok že danes ugasnili, a v energetiki takšnih sistemov ni mogoče kar čez noč izklopiti, je stvaren. Glede jedrske energije pa pravi, da četudi gre za brezogljično energijo pa če se slučajno primeri kakšna napaka, se moramo zavedati, »da imamo le eno življenje«.

Poslovanje, ki tudi v številkah naglo raste, ter inovacije, ki še prihajajo izpod njihove strehe (kot je denimo električni števec, ki so ga razvili v sodelovanju z Iskraemecom), smo si pustili za naslednji videointervju z Romanom Bernardom, ki ga bomo predvidoma v drugi polovici leta verjetno opravili v njihovem novem, 4.800 m2 velikem in seveda energetsko samozadostnem, objektu na pragu domače Žirovnice.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Sob 20°C

  • Ned 19°C

  • Pon 14°C

  • Tor 18°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×