Na porabo energije v Sloveniji najbolj vplivata razpršenost poselitve in delovne migracije
Datum: 23. februar 2023
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
, Emisije CO2
, Ekonomija
Medtem ko na globalno porabo energije najbolj vplivajo rast prebivalstva, povečanje standarda in potrošnje, pa je poraba energije v Sloveniji predvsem odvisna od razpršenosti poselitve in pa delovne migracije, je dejala Tina Žnidaršič iz slovenskega Statističnega urada (SURS) v mladinskem izobraževalnem videu na temo Energija, družba, okolje, ki so ga pripravili v društvu ENLITE s podporo družbe Eles.
»V Sloveniji imamo 6000 naselij in polovica jih ima manj kot 100 prebivalcev. Prebivalci se preseljujejo na obrobja velikih mest zaradi cenejših stanovanj, potem pa dnevno migrirajo v centre zaposlitve. Več kot polovica zaposlenih v Sloveniji ne dela v svoji občini in večina se na svoja delovna mesta prevaža z avtomobili,« je v videu pojasnila Žnidaršičeva ter dodala, da opravimo prebivalci Slovenije kar 80 odstotkov svojih poti z avtomobili, povprečna zasedenost avtomobilov pa je nizka.»Tudi sicer gospodinjstva kar petino svojih sredstev porabijo za transport in ta delež se še povečuje,« je še dodala.
»Po zadnjih projekcijah naj bi se povprečna globalna temperatura do konca stoletja dvignila za približno 2,7 °C glede na predindustrijsko dobo, pri tem seveda upoštevamo srednji emisijski scenarij in srednji scenarij odziva klimatskega sistema na povečane koncentracije toplogrednih plinov v ozračju,« je dejal Zaplotnik.
A kot je posvaril, je dvig globalne povprečne temperature pogosto zavajajoč, saj globalna povprečna temperatura vsebuje tako temperature na oceanih kot na kopnem. »In oceani predstavljajo približno 71 odstotkov zemeljskega površja in se bodo ogreli precej manj, kot pa kopenski predeli. To pa je problematično, ker večino prebivalstva živi na kopenskih področjih, ki se bodo ogrevala bistveno bolj,« je še omenil Zaplotnik.
Kot je dejal, se je v Sloveniji povprečna temperatura segrela za 2,3 °C glede na predindustrijsko dobo, medtem ko je globalna povprečna globalna temperatura v istem obdobju zrasla le za 1,1 °C.
»Za Slovenijo velja tudi napoved, da se bo do konca stoletja ogrela za približno 4,9 °C, upoštevajoč zgoraj navedene scenarije. To pa bo povzročilo tudi premik klimatskih pasov v smeri sever jug. Naše obmorsko mesto Koper na primer bi po teh projekcijah lahko imelo podobno klimo, kot so ga imela še nedavno nekatera mesta v severni Afriki. To je ogromen šok za biosfero, ljudi in naše sisteme,« je opozoril Zaplotnik.
Višje temperature pa predstavljajo tudi višja tveganja za intenzivne dogodke, ki lahko pripeljejo do poplav in drugih naravnih nesreč.
Ostan Ožbolt, član delovne skupine za biodiverziteto pri Svetu za razvoj, ki deluje v okviru SAZU, pa je opozoril, da je energija sicer nujno potrebna, vendar moramo pri njeni porabiti biti previdni, saj so naravni viri omejeni.
Tako Ožbolt kot Zaplotnik sta še poudarila, da potrebujemo sistemske spremembe in vire energije, ki so naravi prijazni, kot so sončna, vodna in jedrska energija. Spremeniti je obenem treba tudi življenjski slog, pomembne odločitve pa morajo sprejeti odločevalci. Naš doprinos pa je lahko ustvarjanje čim manjšega ogljičnega odtisa, je še bilo izpostavljeno.
Slovenija se segreva hitreje
Hkrati je Žiga Zaplotnik iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) pojasnil, da se Slovenija segreva hitreje od globalnega povprečja.»Po zadnjih projekcijah naj bi se povprečna globalna temperatura do konca stoletja dvignila za približno 2,7 °C glede na predindustrijsko dobo, pri tem seveda upoštevamo srednji emisijski scenarij in srednji scenarij odziva klimatskega sistema na povečane koncentracije toplogrednih plinov v ozračju,« je dejal Zaplotnik.
A kot je posvaril, je dvig globalne povprečne temperature pogosto zavajajoč, saj globalna povprečna temperatura vsebuje tako temperature na oceanih kot na kopnem. »In oceani predstavljajo približno 71 odstotkov zemeljskega površja in se bodo ogreli precej manj, kot pa kopenski predeli. To pa je problematično, ker večino prebivalstva živi na kopenskih področjih, ki se bodo ogrevala bistveno bolj,« je še omenil Zaplotnik.
Kot je dejal, se je v Sloveniji povprečna temperatura segrela za 2,3 °C glede na predindustrijsko dobo, medtem ko je globalna povprečna globalna temperatura v istem obdobju zrasla le za 1,1 °C.
»Za Slovenijo velja tudi napoved, da se bo do konca stoletja ogrela za približno 4,9 °C, upoštevajoč zgoraj navedene scenarije. To pa bo povzročilo tudi premik klimatskih pasov v smeri sever jug. Naše obmorsko mesto Koper na primer bi po teh projekcijah lahko imelo podobno klimo, kot so ga imela še nedavno nekatera mesta v severni Afriki. To je ogromen šok za biosfero, ljudi in naše sisteme,« je opozoril Zaplotnik.
Višje temperature pa predstavljajo tudi višja tveganja za intenzivne dogodke, ki lahko pripeljejo do poplav in drugih naravnih nesreč.
Ostan Ožbolt, član delovne skupine za biodiverziteto pri Svetu za razvoj, ki deluje v okviru SAZU, pa je opozoril, da je energija sicer nujno potrebna, vendar moramo pri njeni porabiti biti previdni, saj so naravni viri omejeni.
Tako Ožbolt kot Zaplotnik sta še poudarila, da potrebujemo sistemske spremembe in vire energije, ki so naravi prijazni, kot so sončna, vodna in jedrska energija. Spremeniti je obenem treba tudi življenjski slog, pomembne odločitve pa morajo sprejeti odločevalci. Naš doprinos pa je lahko ustvarjanje čim manjšega ogljičnega odtisa, je še bilo izpostavljeno.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
