Nastavitve piškotkov
Lahko upamo, da bo okrevanje po koronavirusu zeleno?

Lahko upamo, da bo okrevanje po koronavirusu zeleno?

Datum: 11. junij 2020

Avtor: Luka Komazec

Kategorija: En.vizija

Tema: OVE in URE , Ekonomija , En.vizija

Koronakriza še vedno jemlje življenja po vsem svetu in stopnjuje pritisk na gospodarstva in zdravstvene sisteme. A zdaj ko se Evropa počasi odpira in ponovno zaganja dejavnosti v običajnem obsegu, vsaj ponekod, v ospredje prihajajo načrti okrevanja in njihovo uresničevanje. Tako državljani kot podjetja in vlade se ozirajo v prihodnost in sprašujejo, kako prestati ta še nedavno nepredstavljiv dogodek in kaj se lahko iz pandemije in njenih vplivov na človeštvo naučimo.

Luka Komazec ResaltaV teh okoliščinah je Evropska unija napovedala sveženj za oživitev gospodarstva, v katerem bo prek različnih subvencij in posojil na voljo več kot 1 bilijon evrov za podporo državam in gospodarstvom pri izhodu iz recesije, ki jo je sprožila pandemija covida-19. Zdi se, da je sveženj praktično privzel vase tudi evropski zeleni dogovor, ki je bil pred izbruhom koronavirusne bolezni ključna usmeritev Evropske komisije. Program okrevanja mora po zagotovilih najvišjih uradnikov pri izvedbi slediti zelenim načelom in »ne sme škoditi«. Sklad za pravičen prehod, ki je bil razširjen z dodatnimi sredstvi za srednjo in vzhodno Evropo, kjer je najbolj potreben, bo pomagal prekvalificirati delavce v premogovnih regijah za uspešen prehod na čisto energijo, Komisija pa se je zavezala prizadevanjem, da se sredstva ne bodo namenjala panogam preteklosti.

To je seveda odlična novica, Unija pa s tem postaja vzor svetu v času, ko niti ZDA niti Kitajska s svojimi politikami in dejanji ne utirata poti v trajnostno prihodnost. Toda številni konkretni ukrepi so nezadostni, enako pa velja tudi za mehanizme uveljavljanja zelenih pogojev znotraj evropskega načrta okrevanja. To so upravičeno izpostavili številni aktivisti in okoljske organizacije. Načrt je nastal v relativno kratkem času, in če je že pri proračunu težko doseči soglasje vseh držav članic, to še toliko bolj velja za načrte reševanja in spodbud, obenem pa to ne pomeni, da si lahko privoščimo znižanje standardov odgovornosti.

Koronavirus je prinesel svetu edinstveno priložnost za prenovo, z začasnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, ki je bilo posledica zaustavitve gospodarstva, pa tudi nekaj dodatnega časa. Ko bomo torej zdaj ponovno zaganjali rast in vse nujne dejavnosti, ki jih človeštvo po vsem svetu potrebuje za uspešen razvoj, moramo poskrbeti, da bomo to počeli na temelju trajnostnega razvoja, s čimer se bomo lahko soočili z drugo poglavitno krizo našega časa: globalnim segrevanjem.

Gospodarstva je mogoče usmeriti stran od ogljika po veliko nižji ceni, kot se je to zdelo mogoče še pred enim letom. Ne samo, da so stroški obnovljivih virov energije dosegli rekordno nizko raven, tudi cene fosilnih goriv so zaradi posledic koronavirusa nižje kot kadarkoli. Medtem ko se je povpraševanje po energiji po vsem svetu zmanjšalo, se je povpraševanje po obnovljivih virih v prvem četrtletju letošnjega leta povečalo za 1,5 odstotka, večinoma po zaslugi ničelnih stroškov goriva in prednostnega dostopa do elektroenergetskih omrežij, ki ga omogočajo nekatere države. Zdaj je treba izkoristiti trenutek ter ukiniti subvencije za fosilna goriva in po dolgoletnih razpravah končno uvesti davek na ogljik. Tak davek bi skupaj z davkom na plastiko, ki je predlagan v evropskem načrtu okrevanja, in višjim davkom na ogljično intenziven uvoz lahko pomagal financirati okrevanje in obenem zmanjšal izpuste TGP. Vlade lahko poleg tega zdaj pritisnejo na proizvajalce avtomobilov, naj se preusmerijo v električno mobilnost, in na letalske družbe, naj opustijo notranje linije, na katerih je mogoče mobilnost zagotavljati s hitrimi vlaki (kot je to storila Francija). To je zgolj nekaj ukrepov, ki bodo spodbudili elektrifikacijo energetike po vsej Evropi (in svetu), vlaganje v obnovljive vire pa bo v kombinaciji z učinkom sklada za pravičen prehod ustvarjalo nova zelena delovna mesta in zmanjševalo število ljudi, ki jim fosilna goriva nudijo vir preživetja.

Zelo pomembno bo, katere konkretne ukrepe in akcijske načrte bo evropski načrt okrevanja prinesel in kako strogo bodo ti upoštevali duh prvotnega evropskega zelenega dogovora. Prepričan sem, da bodo imeli tako zasebni sektor kot lokalne vlade veliko vlogo pri tem, kako se bo okrevanje odvijalo in koliko poudarka bo na zelenih investicijah. Podjetja in industrija so na globalni ravni še vedno odgovorni za dve tretjini vseh ogljikovih izpustov, in čeprav so posledice koronavirusa mnoge močno prizadele, bodo njihove odločitve v zvezi s tem, kako nadaljevati dejavnost po sprostitvi ukrepov, pomembno vplivale na to, da trenutnemu upadu izpustov TGP in porabe energije ne bo sledil porast, ki bo presegel predkrizne ravni, kar se običajno zgodi po obdobju zmanjšane gospodarske dejavnosti zaradi finančne krize.

Kljub številnim opozorilom o nevarnostih morebitnih pandemij je bil svet na izbruh koronavirusa prav klavrno slabo pripravljen. Poskrbeti moramo, da se ne ujamemo v isto past pri podnebnih spremembah, na katere že desetletja opozarja in bije plat zvona na milijone ljudi. Ukrepati moramo takoj in odločno. Ne izkoristiti priložnosti, ki jih je ponudila pandemija covida-19, bi bila napaka, predvsem glede na visoko ceno, ki smo jo zanje plačali.

Luka Komazec je direktor Resalte.

Stališča avtorja ne odražajo nujno stališča uredništva Energetike.NET.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

  • Pon 24°C

  • Tor 23°C

  • Sre 20°C

  • Čet 25°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×