Nastavitve piškotkov
Koronanauki: Kakšna bo nova normalnost ali v kakšni normalnosti smo živeli zadnja leta?

Koronanauki: Kakšna bo nova normalnost ali v kakšni normalnosti smo živeli zadnja leta?

Datum: 14. maj 2020

Avtor: Franc Bogovič

Kategorija: En.vizija

Tema: OVE in URE , Energetska politika , Nove tehnologije , En.vizija

Naše življenje pred pandemijo z novim koronavirusom SARS-CoV-2 in boleznijo COVID-19 je bilo za vse nas v Sloveniji, Evropi in po svetu povsem normalno. Živeli smo po običajnih tirnicah, predvsem pa hitro, potovali smo brez omejitev in zaprtih meja ter se družili na javnih dogodkih. Živeli smo v globaliziranem svetu, v katerem je Evropa veliko svoje proizvodnje zaradi cenejše delovne sile preselila v Azijo. Tako je bilo tudi na področju zdravstvene zaščitne opreme. In koronavirusna kriza je pokazala, da smo v najbolj kritičnem trenutku ostali goli in bosi – brez zaščitnih mask in brez ventilatorjev za predihavanje.

19 07 04 Bogovic portrait Str 10Internet je povezal ves svet, poenostavil in naredil poslovne procese učinkovitejše, z razvojem digitalnih platform so se spremenili številni poslovni modeli. Kapitalska vrednost korporacij, kot so Google, Microsoft, Amazon, Apple, Facebook, Tesla, je v nekaj letih postala velikokrat večja, kot je vrednost proizvodnih podjetij, ki so se razvijala desetletja ali celo stoletja.

Ob prodornih Japoncih in Južnih Korejcih so se kar naenkrat pojavila številna kitajska podjetja, ki so začela prevzemati vodilno vlogo na področju digitalizacije, pametne inteligence, obnovljivih virov energije in hitrih vlakov. Nekaj posameznikov ima v lasti premoženje, ki je veliko večje, kot so proračuni številnih držav. Vsako leto smo komaj čakali na nov model mobilnega telefona.

Krepil se je storitveni sektor, pojavili in uveljavili so se novi poslovni modeli na osnovi delitvene ekonomije (Booking, Airbnb, Uber), ki so izpodrivali svojo konkurenco v tradicionalnih poslovnih modelih. Priča smo bili razcvetu nizkocenovnih letalskih družb, s katerimi smo za smešno nizke zneske leteli po vsem svetu. Vse pogosteje smo dopustovali v tujini, po možnosti na povsem drugem koncu sveta. Nakupi in druženje v supermarketih je velikokrat nadomestilo obisk svete maše ali družinsko druženje.

Res je bilo videti, da nič ne more zaustaviti rasti komoditete, le Zemlja je postajala malce premajhna za toliko ljudi, ki je vsako leto porabilo več energije, več naravnih virov. S tem smo začeli rušiti ravnovesja v naravi, planet se je začel segrevati, saj smo enostavno pridelali preveč izpustov, da bi jih svetovni gozdovi, rastlinje uspelo spreminjati v kisik. Ja, malce smo se začeli dušiti v svetu, polnem dobrot in najrazličnejših lagodnosti.

Tudi poraba hrane, predvsem beljakovin živalskega izvora (meso, mleko, siri …), je hitro naraščala, saj je postala dostopna številnim ljudem v razvijajočih se državah, kjer so pred tridesetimi leti, pred dobo globalizacije in digitalizacije, dobesedno živeli od pesti riža. Podobno, kot drugi proizvodi, je tudi hrana začela iskati potrošnike po vsej zemeljski obli.

Ali je bilo res treba početi vse, kar smo počeli doslej?


Se da kaj spremeniti, smo ljudje pripravljeni narediti kdaj tudi korak nazaj in se vprašati, ali nismo mogoče malce pretiravali v našem življenjskem slogu? Nismo mogoče malce pozabili na naravo, pa tudi na ljudi okoli sebe, včasih tudi na naše družinske člane?

Odgovorov na ta vprašanja, ki se nam zastavljajo v koronavirusni krizi in katerih si včasih niti postaviti nismo želeli, nikakor nismo mogli ali pa hoteli najti. Potem pa se »tam nekje daleč«, na Kitajskem, začne govoriti o nekem novem virusu, ki je očitno ušel izpod nadzora. Ne ve se še, komu natanko je ušel virus izpod nadzora, ali znanstvenikom iz inštituta za virologijo v Wuhanu, ali kitajskemu zdravstvenemu sistemu, ki ga ni pravočasno prepoznal ter poskušal zaustaviti, ali pa vsaj ves svet opozoriti, za kako nevaren tip virusa v resnici gre. Ta nevidni virus pa je v rekordnem času dodobra spremenil podobo sveta in nam na silo ponudil številne odgovore, tudi neko povsem novo podobo sveta.

Letala so nenadoma ostala prizemljena na letališčih, gostilne in hoteli so zaprli svoja vrata, ljudi smo poskušali na hitro spraviti domov z vseh koncev sveta in jih zaprli v njihove domove. Zaustavil se je javni promet, zaprli smo šole in vrtce, številna podjetja so prav tako zaprla svoja vrata. Ljudje so umirali v prenatrpanih bolnišnicah, z izmučenim zdravstvenim osebjem, ki je ob pomanjkanju zaščitne zdravstvene opreme, ki se proizvaja v oddaljeni Kitajski, izgubljalo bitko za bolnikova in lastna življenja.

Bistveno zmanjšana gospodarska aktivnost po vsem svetu in zaustavitev prometa sta zmanjšala porabo energentov, cena nafte je strmoglavila celo v negativno vrednost. Zmanjšala se je poraba električne energije, uporaba fosilnih goriv, tako da so v številnih delih sveta znova videli zvezde na nebu, v Indiji pa so po tridesetih letih znova zagledali mogočno Himalajo, v beneških kanalih pa znova plavajo ribe.

Na hitro smo videli, da se da na hitro odpraviti marsikaj, kar nas je mučilo do pred nekaj mesecev. V prihodnjih tednih, mesecih pa bomo tudi na hitro spoznali, kakšna je cena teh velikih sprememb, koliko delovnih mest bomo izgubili. Danes je že jasno, da je letošnje leto izgubljeno za svetovni turizem, da bodo številne letalske družbe zelo težko preživele letošnje poslovno leto in da si ne upamo napovedati, ali se bo in kako hitro, letalski promet vrnil v stare tokove. Slej ko prej bomo spoznali, kako veliko ljudi bo plačalo ceno svetovne pandemije v gospodarski in socialni krizi, v katerih se bomo znašli v prihodnjih mesecih.

V krizi smo spoznali, kako pomembne so kakovostne širokopasovne povezave, kako se lahko na hitro naučimo učenja na daljavo, e-nakupovanja in dela na daljavo, kako lahko sestankujemo od doma. Podjetja, ki se ukvarjajo s spletno trgovino, so v koronavirusni krizi le s težavo sledila povpraševanju, zaposlovala nove ljudi in pridelala velike dobičke.

Izkušnje s pomanjkanjem zaščitnih mask in respiratorjev so na najbolj brutalen način pokazale, kako ranljiva je svetovna globalna ureditev, ko kar naenkrat v EU in ZDA ne zmoremo proizvesti dovolj enostavnih zaščitnih mask in respiratorjev, ki so sicer narejeni na osnovi evropskih licenc.

Nauki za naprej in kako naj nadaljujemo, ko bo korona situacija popustila


19 07 04 Bogovic portrait Str 37Pričakujem lokalizacijo proizvodnje na številnih področjih v prihodnosti. Hrano bomo pridelovali v svojem vrtu, odkupovali od lokalnih pridelovalcev, jo naročali prek spleta od naprednih kmetov in jo prejemali dostavljeno domov, lokalnim pridelovalcem hrane pa bomo zaupali tudi, ko ne bo več problemov z virozami. Med dopustom bomo večkrat spoznavali lepote Slovenije, ki so nam doslej ostale prikrite, saj smo velikokrat raje potovali po svetu. Ohranitev strateških podjetij v evropski lasti sedaj postaja zelo pomembna. Na to smo v preteklosti pozabili oziroma podcenjevali pasti, ki jih je ob velikih pozitivnih stvareh prinesla globalizacija.

Pomembnost samooskrbe na strateških področjih, kot so energetika, prehranska varnost, javno zdravje, se spet izpostavlja v ospredje, na številnih področjih. Ta samooskrba bo ponovno mišljena tako na ravni EU ko tudi na ravni držav članic samih.

Zagotovo bomo v prihodnosti več vlagali v zelene tehnologije, nizkoogljične vire energije, učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo, na ta način pa zmanjšali naše vplive na okolje.

Z nadaljnjim vlaganjem v digitalizacijo moramo čim prej omogočiti slehernemu državljanu kakovostno širokopasovno povezavo, digitalizirati naše gospodarstvo in z digitalnimi veščinami usposobiti ljudi, od najmlajših do starejših, ki jih bodo vsi lahko bolj učinkovito uporabljali pri svojem vsakdanjem delu in življenju.

Ob vsem tehnološkem napredku, ki se bo dogajal tudi v prihodnje, nikakor ne bomo smeli pozabiti tudi na učinkovite javne sisteme. Predvsem zdravstveni sistem mora biti v prihodnje robustnejši, tudi bolje povezan znotraj EU, ki si ne sme več dovoliti, da bo tudi v prihodnje zdravstvo odvisno od kitajske medicinske opreme. Zavetje družinskega okolja se je pokazalo kot najboljše zatočišče v času karantene. Za številne je bila očitno neobičajno velika bližina v času karantene kar velika prizkušnja trdnosti družinskih vezi.

Nova normalnost po koronavirusni krizi bo kar precej spremenjena, zato bomo morali sprejemati včasih tudi težke odločitve, in sicer tako družba kot posamezniki.

Novo realnost bomo skupaj ustvarjali, morali jo bomo sprejeti in znati živeti v njej.

Franc Bogovič je poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP).

Stališča avtorja ne odražajo nujno stališča uredništva Energetike.NET.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

  • Pet 17°C

  • Sob 17°C

  • Ned 17°C

  • Pon 20°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×