Jon Slowe, Delta-EE: To so razburljivi časi za elektroenergetiko

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Jon Slowe, Delta-EE: To so razburljivi časi za elektroenergetiko

Datum: 10. februar 2021

Tema: Električna energija , OVE in URE , Nove tehnologije , En.vizija

»V distribucijska omrežja bo treba vlagati veliko več, pri čemer si sicer regulatorji prizadevajo, da naložbe ne bi presegle potreb, vendar morajo upoštevati tudi tveganje premajhnega vlaganja,« je med drugim povedal Jon Slowe, direktor svetovalne družbe Delta-EE v nedavnem videointervjuju za Energetiko.NET. V njem smo ga vprašali tudi, kako dobro je evropski energetski sistem pripravljen na sistemsko preobrazbo, predvsem v luči nedavnega dogajanja, ki je destabiliziralo celotno elektroenergetsko omrežje. Dotaknili pa smo se še ključnih izzivov, ki čakajo regulatorje in omrežna podjetja.

O preskromnem in prekomernem vlaganju v omrežja

V evropska distribucijska omrežja za električno energijo bo treba do leta 2030 vložiti 375 do 425 milijard evrov, če želimo, da bodo ustrezala svojemu namenu v čedalje bolj razogljičenem, decentraliziranem in digitaliziranem elektroenergetskem sistemu. To pomeni 50- do 70-odstotno povečanje naložb v primerjavi s prejšnjim desetletjem, je pred kratkim dejal generalni sekretar združenja Eurelectric Kristian Ruby. A predsednica Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER) Annegret Groebel je opozorila, da se zdi znesek precej visok in da bi bilo treba preučiti alternative vlaganjem v omrežje, kot je denimo naročanje storitev prožnosti na trgu. »Preskromno vlaganje je dražje od prekomernega vlaganja,« pa je posvaril podpredsednik združenja Eurelectric Leonhard Birnbaum (VEČ).

»V distribucijska omrežja bo treba vlagati veliko več, pri čemer si sicer regulatorji prizadevajo, da naložbe ne bi presegle potreb, vendar morajo upoštevati tudi tveganje premajhnega vlaganja,« je pritrdil direktor svetovalne družbe Delta-EE Jon Slowe, ob tem pa dodal, da gre po stari paradigmi pri vlaganju v omrežja za gradnjo novih zmogljivosti, vendar zdaj prehajamo na novo paradigmo, po kateri konvencionalne naložbe sobivajo s pametnimi rešitvami, ki so v nekaterih primerih cenejše od naložb po že omenjeni prvi paradigmi.

Eden takih primerov je nabava in raba prožnosti na strani odjema namesto gradnje novih omrežij. »Smo šele na začetku tega procesa, vendar je brez dvoma tehnično in tržno izvedljiv,« je pojasnil Slowe.

Kako dobro je evropski energetski sistem pripravljen na sistemsko preobrazbo?

V združenju Eurelectric pričakujejo, da se bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjem desetletju povečevalo v povprečju za 1,8 odstotka na leto, ne gre pa samo za povečanje povpraševanja po električni energiji. »Gre predvsem za temeljno sistemsko preobrazbo. V naslednjem desetletju naj bi v omrežje v Evropi priključili 40 do 50 milijonov toplotnih črpalk, uporabljali 50 do 70 milijonov več električnih vozil, še dodatna bremena pa bodo pomenili procesi pretvarjanja in shranjevanja električne energije (power-to-X oz. P2X), naj gre za proizvodnjo vodika, amonijaka ali povezovanje s toplotnimi sistemi,« je pojasnil generalni sekretar združenja (VEČ).

Po navedbah Slowa se akterji pripravljajo, vendar še niso na cilju. Intenzivno poglabljanje znanja in inoviranje se bosta po njegovih besedah nadaljevala. Kot je dodal, so omrežna podjetja močno regulirana, a jim je treba omogočiti inoviranje, saj je to ključni element enačbe, ki bo obenem v ta podjetja – ki so zdaj še precej konservativna – vnesel drugačno kulturo. Omrežna podjetja morajo tako kulturno in organizacijsko dobili spodbudo in ponotranjiti možnost, da lahko stvari delajo drugače, je poudaril Slowe.

Po navedbah Slowa se akterji pripravljajo, vendar še niso na cilju. Intenzivno poglabljanje znanja in inoviranje se bosta po njegovih besedah nadaljevala. Kot je dodal, so omrežna podjetja močno regulirana, a jim je treba omogočiti inoviranje, saj je to ključni element enačbe, ki bo obenem v ta podjetja – ki so zdaj še precej konservativna – vnesel drugačno kulturo. Omrežna podjetja morajo tako kulturno in organizacijsko dobili spodbudo in ponotranjiti možnost, da lahko stvari delajo drugače, je poudaril Slowe.

Njegov drugi poudarek se nanaša na celotni elektroenergetski sistem, tako prenos in distribucijo kot maloprodajo, kjer so podjetja organizirana kot nekakšni samozadostni sistemi in bi bil »celovit sistemski pristop« – kar bi pomenilo, da se pametne rešitve uporabljajo za vse segmente: prenos, distribucijo in maloprodajo – velik izziv. Tretji poudarek pa se nanaša na končne odjemalce: akterji v elektroenergetiki bi morali namreč govoriti o odjemalcih namesto o merilnih mestih in v družbi Delta-EE se pri svojem delu veliko posvečajo prav temu segmentu energetike.

Ključni izziv za regulatorje in omrežna podjetja je ...

Družba Delta-EE se pri svojih raziskovalnih storitvah na področju distribucijskega sistema usmerja v prepoznavanje in preučevanje ključnih vprašanj v Evropi in širše ter sintetiziranju najboljših praks za vlogo, ki jo omrežna podjetja lahko igrajo in morajo igrati v energetski tranziciji. Zato smo Slowa vprašali, katere so najobetavnejše inovacije za omrežja, če govorimo o strojni in programski opremi, platformah in podatkovni analitiki, ter katera inovacije in rešitve bodo odločilno sooblikovale našo energetsko prihodnost.

»Mislim, da bomo čedalje pogosteje videli rešitve, ki so kombinacija strojne in programske opreme,« je odvrnil in dodal, da bo to le ena od mnogih sprememb, ki nas čakajo. Številne te spremembe so povezane s povečevanjem količine energije iz obnovljivih virov v omrežju. Slowe je poleg tega omenil polnilnice za električna vozila, ki bi prav tako lahko pomenile precejšen izziv za distribucijsko omrežje. Še en tak primer so platforme in nabava prožnosti, je dodal.

Vloga distribucijskih omrežij za električno energijo in plin se torej ob pospeševanju energetske tranzicije hitro spreminja. Ko prehajamo na bolj razpršen in elektrificiran energetski sistem, se distribucijska omrežja pomikajo čedalje bolj v središče pozornosti, je družba Delta-EE zapisala na svoji spletni strani. Toda ali regulativa in trg prepoznavata operaterje distribucijskih sistemov kot akterje, ki lahko prevzamejo to »novo vlogo« v »novi energetski prihodnosti« pametnih omrežij in vsega drugega, kar bo ta prihodnost prinesla?

Slowe se je pri tem navezal na tveganje preskromnega in prekomernega vlaganja. Regulatorji si seveda prizadevajo, da vlaganja v omrežje ne bi bilo preveč, vendar se obenem zavedajo tudi tveganja, ki ga prinaša preskromno vlaganje, zato je vselej bistveno razumeti raven uporabe, vpliv na omrežje ter tudi, katere rešitve lahko omrežna podjetja začnejo uporabljati hitro. Ključni izziv je torej najti ravno pravi tempo inoviranja in kombinacijo rešitev, saj bodo regulatorji in omrežna podjetja le tako lahko dosegli ustrezno raven naložb.

Potem je tu še regulacija, kot jo poznamo danes, ko se podjetja regulira glede na njihova osnovna sredstva. Vendar pa zdaj prehajamo na model, po katerem bodo podjetja začela plačevati svojim strankam, da bodo denimo prenehali porabljati energijo v času največjega povpraševanja, je ponazoril Slowe v odgovoru na vprašanje o aktualnih izzivih za omrežna podjetja. Kot že rečeno, vse to kaže, da je čas za spremembo same miselnosti celotnega sektorja. Po podatkih združenja Eurelectric je 30 odstotkov omrežij danes že starejših od 40 let.

»Težje bo vzdrževati stabilnost sistema«

Za konec smo direktorja družbe Delta-EE vprašali, kako gleda na nedavno dogajanje, ki je destabiliziralo celotno evropsko elektroenergetsko omrežje (prvi tak dogodek se je zgodil sredi septembra lani, zadnji pa 8. januarja letos, ko je bilo sinhrono območje celinske Evrope razdeljeno na dve ločeni omrežni regiji (VEČ), op. p.) in ali pričakuje, da bodo taki dogodki v bližnji prihodnosti pogostejši – tudi zaradi povečevanja količine energije iz obnovljivih virov v sistemu in hkratnega zmanjševanja količine energije iz konvencionalnih virov, kot so jedrske ali premogovne elektrarne, predvsem v Nemčiji.

»Mislim, da se izzivi upravljanja elektroenergetskih sistemov vsekakor povečujejo. Operaterji so se za stabilnost sistema pogosto zanašali na inercijo velikih vrtečih se gmot kovine v termoelektrarnah, zdaj pa vidimo, da je te inercije v sistemih veliko manj, zato bomo morali najti nove načine vzdrževanja stabilnosti in se celo soočati s posledicami izpadov,« je med drugim dejal Slowe. Dodal je, da se dejansko pomikamo proti »sistemu sistemov«, četudi morda na nekoliko daljši rok.

»Težje bo vzdrževati stabilnost sistema in panoga se s tem intenzivno ukvarja, vendar bo treba za resnično stabilnost najti nove načine in metode,« je prepričan Slowe. Kot je sklenil, so to za elektroenergetiko vsekakor razburljivi časi.