Nastavitve piškotkov
Grid Instruments: Nizkonapetostna distribucijska omrežja so še vedno slabo razvita

Grid Instruments: Nizkonapetostna distribucijska omrežja so še vedno slabo razvita

Datum: 03. november 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Nove tehnologije , En.vizija

Če želimo imeti res 'pameten' sistem, bo treba daleč največ dela vložiti v nizkonapetostna distribucijska omrežja, pravi prvi mož in soustanovitelj podjetja Grid Instruments Urban Kuhar.

29 10 prv»Začeli smo leta 2018, ko sem ravno zaključeval svojo doktorsko disertacijo na temo zaznavnosti distribucijskih sistemov za električno energijo. Med doktorskim študijem sem sodeloval tudi pri evropskem raziskovalnem projektu, kjer smo skupaj z distribucijskim operaterjem preučevali možnosti na področju zaznavnosti distribucijskih omrežij. Ugotovil sem, da nam primanjkuje natančnih modelov nizkonapetostnih distribucijskih omrežij. Večina distribucijskih podjetij ima svoje modele sicer v podatkovnih bazah GIS, a ima po nekaterih ocenah od 10 do 35 odstotkov števcev nepravilne parametre, na primer glede priključkov napajalnih vodov, transformatorjev itd. Da niti ne omenjam dejstva, da so vsi modeli nizkonapetostnih omrežij po svetu še vedno enofazni. Samo omrežje je seveda trifazno, kar pa se trenutno ne modelira. Nizkonapetostna distribucijska omrežja so torej v smislu digitalizacije še vedno slabo razvita. Če pogledate celotno elektroenergetsko omrežje in kaj je treba storiti za vzpostavitev na primer pametnega omrežja, bo treba daleč največ dela vložiti v nizkonapetostna distribucijska omrežja. Veliko večino novih proizvodnih enot in večjih bremen, kot so toplotne črpalke, električna vozila in hranilniki, se bo namreč priključevalo prav na nizkonapetostni del distribucijskega omrežja,« je na naše vprašanje glede dosedanje poslovne poti odgovoril prvi mož in soustanovitelj startupa Grid Instruments Urban Kuhar. Videointervju je del serije videov 'Podjetniki na področju zelenih tehnologij za trajnostno prihodnost', ki jo Energetika.NET pripravlja za svoje bralce iz energetskega sektorja ob podpori organizacije WorldChicago.

»Prvi korak je torej pridobiti jasno sliko trenutnih zmožnosti omrežja in karseda povečati izkoriščanje trenutnega omrežja, nato pa ustrezno prednostno razporediti njegove okrepitve in širitve,« je dodal Kuhar.

Širok nabor orodij za globalna omrežja


Energetski sistemV družbi Grid Instruments med drugim ponujajo tudi sistem za identifikacijo topologije omrežja, ki, kot navajajo na spletni strani, predstavlja celovito rešitev za modeliranje nizkonapetostnega omrežja. Kuhar ob tem omeni, da je njihov prvi produkt pravzaprav sistem za identifikacijo faz. »Gre za voltmetru podobno napravo, ki lahko razbere fazo kjerkoli v omrežju. Sestavljata ga dve referenčni napravi, ki sta trajno vgrajeni v omrežje, in naprave za teren, ki jih lahko uporabljajo ekipe, ki izvajajo prerazporeditev omrežja pri priključitvah novih strank, stikalne preklope in podobno. Tovrstna tehnologija do nedavnega ni bila v široki uporabi, saj smo imeli namesto tega enofazno načrtovanje modela, ki se v večini primerov še vedno uporablja v distribucijskem omrežju.«

Ob tem je dodal: »Vseeno pa smo mnenja, da bo v prihodnje trifazno načrtovanje in spremljanje distribucijskih omrežij postalo standard, torej bo to nepogrešljivo orodje za operaterje omrežja, ki bodo želeli v svojem omrežju vzdrževati urejene povezave.« Še en produkt, na katerem delajo, pa je tako imenovani Gridoscope. Gre za platformo (programsko opremo), ki lahko pomaga identificirati nizkonapetostna omrežja že samo iz meritev pametnih števcev.

Svojo rešitev so s svojo prvo stranko, distributerjem Elektro Primorska, pripeljali do prototipne faze. Kako zahtevno pa je potencialnim strankam pojasniti, kaj jim Grid Instruments res ponuja? »V zadnjih dveh letih smo šli z našimi prvimi strankami na primer čez več različnih izvedb sistema za identifikacijo faze. Po naših dosedanjih izkušnjah to ni tako zelo težko. Ko se enkrat pogovarjamo z distribucijskimi inženirji, ti praviloma takoj razumejo našo rešitev. Druga stvar pa je to, da imajo distribucijska podjetja praviloma precej počasen prodajni postopek, kar upočasni tudi sprejemanje,« pojasni Urban Kuhar.

Obenem dobivajo v družbi pozitivne povratne informacije. Te jim dajejo zagon za prihodnost, tako da načrtujejo v prihodnje tudi razvoj širokega nabora orodij za identifikacijo in določitev namembe omrežja. »Digitalizacija nizkonapetostnega omrežja je v večjem delu sveta še vedno v zelo zgodnjih fazah, torej menim, da bodo tovrstno rešitev vsekakor uporabljali vsi distribucijski operaterji. Gre za to, da je preprosto bolj smiselno poskusiti karseda povečati izkoriščanje trenutnega omrežja, preden se lotimo načrtovanja in morebitnih okrepitev in širitev. In to zahteva zelo dobro poznavanje lastnega omrežja,« je dejal Kuhar.

Ob tem je pojasnil, da je distribucijsko omrežje v Evropi in Severni Ameriki še vedno predimenzionirano glede na trenutne ravni obremenitve in proizvodnje. »A se bo to v naslednjih letih vsekakor spremenilo. Poznamo določena mesta v Turčiji in Indiji, ki že imajo težave s prezasedenostjo v distribucijskem omrežju – tudi brez razpršene proizvodnje in električnih vozil. Torej se bo potreba po tovrstnih orodjih hitro povečala.«

Pristanek na Luni


podnebne spremembe kvadrat WWFKuhar se je proti koncu pogovora posvetil še trajnostni prihodnosti. Povprašali smo ga, ali je EU zmožna doseči ogljično nevtralnost do leta 2050, pred tem pa še zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030.

»Tu je marsikaj v igri. Kot prvo, to po mojem mnenju sploh ni tehnično vprašanje. Resda je prisotnih nekaj tehničnih izzivov, a ne bi nobenega uvrstil v zelo težko kategorijo. Nekateri še vedno trdijo, da je to tehnično neizvedljivo, da bo elektroenergetski sistem s tako visokim deležem obnovljivih virov nestabilen, da bodo imela električna vozila kratek domet in tako dalje, a menim, da prav nič od tega ne vzdrži resnega pregleda. Veliko je tudi argumentov, da je to sicer izvedljivo, a predrago, še posebej glede na to, da evropska sedemindvajseterica trenutno proizvaja okrog 10 odstotkov skupnih izpustov toplogrednih plinov, torej bi bilo lažje in (na splošno) tudi ceneje, če bi poskusili svetovne izpuste zmanjšati za 10 odstotkov,« je še dejal.

Podal je tudi dva protiargumenta, kjer je bil prvi to, da je nemogoče oceniti finančno upravičenost takih projektov. »ZDA so na primer za pristanek na Luni porabile približno deset let in skoraj 300 milijard dolarjev (prilagojenih inflaciji), tak projekt pa nikoli ne bi bil odobren, če bi gledali samo predhodno finančno upravičenost. Kasnejše analize so sicer pokazale, da se je za vsak dolar, ki je bil porabljen za ta podvig, povrnilo vsaj 10 dolarjev. Moj drugi argument pa je, da je bolje stremeti k odločilnemu izidu popolne nevtralnosti na manjšem, a še vedno pomembnem delu sveta, kot k enakomernemu zmanjšanju izpustov po celem svetu, saj je na dolgi rok dosega popolne nevtralnost tista, ki šteje.«

»Menim tudi, da bo Evropa, če to stori, naredila preboj v miselnosti. Ljudje bodo videli, da je to vsekakor izvedljivo, kar bo dober zgled za vse ostale. Evropa je po mojem mnenju tudi v popolnem položaju za to. Evropejci so zelo okoljsko ozaveščeni in to je tudi edina velika vizija prihodnosti, glede katere se lahko politični voditelji strinjajo in nam jo prodajajo. Operativna plat načrta je trenutno sicer še kar počasna, a menim, da se bo stopnja zmanjšanja izpustov v naslednjih desetletjih povečala,« je zaključil Urban Kuhar.

Za več informacij o Grid Instruments, ki je tudi eden od finalistov nagrade Slovenski start-up leta 2020, obiščite njihovo spletno stran: http://gridinstruments.com/.

Celoten videointervju si lahko ogledate TU.

Produkcijo tega videa financira ameriško ministrstvo za zunanje zadeve in podpira WorldChicago.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Sre 3°C

  • Čet 0°C

  • Pet 3°C

  • Sob 1°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×