Nastavitve piškotkov
Energetska infrastruktura v času pandemije delovala brezhibno, a previdnost za vnaprej ostaja

Energetska infrastruktura v času pandemije delovala brezhibno, a previdnost za vnaprej ostaja

Datum: 16. september 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Zemeljski plin , Nove tehnologije , En.vizija

Ravno v takšnih razmerah, kakršne imamo danes, vidimo, kako pomembni sta digitalizacija in avtomatizacija, ki ne zahtevata fizične prisotnosti in izpostavljanja ljudi, je v uvodnem pozdravu včerajšnjega spletnega posveta o oskrbi in rabi energije v času pandemije Slovenskega združenja za energetiko (SZE) povedal predsednik SZE prof. dr. Alojz Poredoš, ki ugotavlja, da se je prav v tem času izkazalo, da vlada v energetiki zelo visoka stopnja odgovornosti. – Tako plinovodna kot elektroenergetska infrastruktura sta v času pandemije delovali brezhibno, oba sektorja pa s previdnostjo zreta v prihodnost, je bilo slišati v spletnem posvetu.

Ocena 5 za nemoteno delovanje plinovodne infrastrukture


volatilnostV letu 2019 je sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina, družba Plinovodi, prenesel 15,9 TWh količin, kar še potrjuje, da je treba narediti vse, da prenosni plinovodni sistem deluje nemoteno tudi v času izrednih razmer. V času pandemije so tako v družbi, ki je zadolžena za kritično infrastrukturo v energetskem sektorju, sprejeli številne ukrepe za preprečitev stikov in zagotovitev delovanja sistema, od sredine marca pa so imeli poseben režim dela.

Kot je prikazal Oton Gortnar, je bilo sicer v prvem polletju letošnjega leta in torej v času pandemije v Sloveniji preneseno 5,6 % manj količin, največji odjem pa so beležili v januarju (1,23 TWh). Se pa kljub vsemu nižji odjem ni pomembno odrazil v znižanih zakupih prenosnih zmogljivosti. Največjo pozornost so, tako Gortnar, namenjali delovanju dispečerskega centra, na prenosnem sistemu pa niso beležili nobenih posebnih izrednih dogodkov.

V sistemskem operaterju so zadovoljni tudi s tem, da so nemoteno in še vedno nemoteno tečejo prednostne naložbe, ki med drugim vključujejo prenosni plinovod Vodice - TE-TOL, dela na objektih razdelilne postaje Jarše in male razdelilne postaje TE-TOL, nemoteno in na daljavo tečejo tudi mednarodne aktivnosti, je pa družba v tem času pripravila tudi razvojni in naložbeni načrt.

Kot je sklenil Oton Gortnar, je v času pandemije kritična infrastruktura delovala brezhibno, sistem dela v Sloveniji pa je bil povsem primerljiv z delom, kot so ga vzpostavili sosednji sistemski operaterji. Generalno je torej njihova ocena delovanja energetskih družb in sistemov v času pandemije v državi zelo dobra, vendar pa je ravno to tudi razlog, da se nemoteno delovanje prenosnega plinovodnega sistema zagotovi tudi vnaprej.

Je pa pandemija, je Gortnar povedal v razpravi, zagotovo vplivala na cene plina in na režim skladiščenja. Preberite tudi: Nova pravila za dodeljevanje plinskih prenosnih zmogljivosti še letos

Danijel Levičar: Pomanjkanja električne energije si ne moremo privoščiti


V Skupini GEN so ukrepe v času pandemije razdelili v tri skupine, in sicer na ukrepe za zagotavljanje nemotenega in zanesljivega obratovanja elektrarn in izvedbo sistemskih storitev, ukrepe za zaščito osebja ter ukrepe za nemotene poslovne procese, vključno z delom na daljavo, je nanizal poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar.

Na primeru Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je prikazal konkretne ukrepe, ki so jih uvedli že pred uradno razglasitvijo pandemije. Tako so med drugim, poleg seveda osnovnih higienskih ukrepov, vzpostavili operativne skupine za COVID-19 in redno obveščanje osebja elektrarne, uvedli so tudi obvezno 14-dnevno samoizolacijo zaposlenih in zunanjih delavcev, ki so se vračali z območij z visokim tveganjem, zmanjšali so interakcije z izmeničnimi posadkami, prepovedali službena potovanja in seveda obiske elektrarne.

Po razglasitvi epidemije so določili kritično osebje po oddelkih, ki je delalo na lokaciji, ostali pa so delali na daljavo, med zaposlenimi so še zmanjšali interakcije (se pa še vedno beležijo osebne interakcije na lokaciji), uvedli so t.i. 'zdrave karantene' za izmensko osebje, zaprli vsa gradbišča na lokaciji in še poostrili politike čiščenja in razkuževanja.

nuklearkaŽe danes se pripravljajo na potencialni 'naslednji val', in sicer pred ali med spomladanskim remontom 2021, za kar imajo pripravljene tri scenarije ukrepov, je povedal Danijel Levičar, ki je prikazal tudi gibanje rabe električne energije v času razglašene epidemije. Raba električne energije doma se je sicer povečala, a seveda ni nadomestila velikega izpada na gospodarskem odjemu, in to ne v Sloveniji, ne v sosednjih oz. bližnjih državah, od Hrvaške, Madžarske, Srbije in Romunije. Na poslovnem odjemu so v tem času beležili tudi 20-odstotni padec električne energije, največji padec pa sta beležila gostinstvo in turizem, je prikazal.

»Pandemija je izpostavila pomen samooskrbe s strateškimi dobrinami, kamor spadajo hrana, voda in energenti in navsezadnje celo zaščitna oprema,« je dejal Levičar in dodal, da proizvodnja električne energije v Skupini GEN ni bila ogrožena, so pa v tem času skušali zanesljivost oskrbe vzdrževati na še višji ravni. Tudi njihov sistem je deloval brez prekinitve - prav zato tudi ni bilo potreb po prekinitvi pogodb o dobavi zaradi višje sile -, je dejal in dodal, da pa vendarle vse posledice padca rabe električne energije v gospodarski dejavnosti še niso vidne.

Četudi je pandemija povzročila malenkostne zaostanke tudi pri njihovih načrtovanih investicijah v posameznih elektrarnah, pa je Levičar menil, da lahko »energetika zdaj celo pomaga pri zagonu investicij«. Pri tem je omenil projekt gradnje spodnjesavskih elektrarn ter projekt gradnje drugega bloka NEK (VEČ).

Digitalizacija in povezovanje sektorjev – pot v nizkoogljično prihodnost


V najbolj kritičnem obdobju pandemije je imel tudi Petrol v teku kar 142 projektov po celi regiji JV Evrope, kjer imajo štiristo lokacij, tako da je bila uvedba potrebnih ukrepov kar izziv, je nadalje povedal Josip Julijo Franz, vodja oddelka za implementacijo pametnih sistemov v omenjeni družbi, ki je spregovoril o podatkovno vodenih procesi v energetiki in o tem, kako stopnja digitalizacije vpliva na upravljanje energetskih sistemov.

Pri tem se sprašuje, ali tudi regulativa podpira tovrstne procese in ali so ti tudi ekonomsko upravičeni. Sta pa po njegovem sektorja električne energije in toplote 'naravno povezana', tako da je tudi nasploh povezovanje sektorjev pot v nizkoogljično prihodnost. Do medsebojnih sinergij pa, tako Josip Julijo Franz, vodi tudi vse več znanja, ki ga med drugim prinašajo tudi inovativni projekti, kot je denimo projekt Tango, kjer gre za enovit sistem za nadzor, upravljanje in analitiko, zasnovan na način, da presega potrebe današnjega poslovanja mest, upravljavcev infrastrukture, industrije, lastnikov zgradb in lastnikov t.i. pametnih domov.

V Petrolu so se v danem obdobju še bolj posvetili napredni analitiki v industriji, do leta 2025 pa bo večina projektov povezana z napredno analitiko - ne bodo pa nujno od nje povsem odvisni -, ocenjujejo v družbi, kjer sicer med drugim stavijo tudi na prožnost, kot eno od poslovnih priložnosti v prihodnosti (VEČ in VEČ).


  • Tor 8°C

  • Sre 5°C

  • Čet 11°C

  • Pet 10°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×