WoodMac: EU bo za 10 let zaostala za podnebnimi cilji za 2050
Datum: 22. februar 2024
Avtor: Enza Tedesco, Montel
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
, Emisije CO2
, Ekonomija
, Vodik
Evropska unija bo brez takojšnjih političnih zavez in naložb svoj podnebni cilj za leto 2050 dosegla skoraj desetletje pozneje, napoveduje svetovalno podjetje Wood Mackenzie.
Če Unija ohrani trenutni trend, bo leta 2050 svojo zavezo o neto ničelnih izpustih zgrešila za 684 milijonov ton na leto, je podjetje zapisalo v poročilu z naslovom EU27: Napoved za energetski prehod, ki je bil objavljen v četrtek.»Unija z ambicioznimi, pravno zavezujočimi cilji ohranja vodilno vlogo v energetskem prehodu, vendar pa je začetek turbulentnega desetletja nastavil več ovir ter preusmeril pozornost k energetski varnosti in gospodarski stabilnosti, cilje o neto ničelnih izpustih pa izrinil proti dnu lestvice prioritet,« je dejala Lindsey Entwistle, višja raziskovalna analitičarka v podjetju WoodMac in glavna avtorica poročila.
Podjetje v poročilu opozarja na nujnost naložb in političnih zavez, predvsem na področju novih tehnologij, kot sta nizkoogljični vodik in zajemanje ogljika, ter v čezmejni elektroenergetski infrastrukturi. »S ciljnimi investicijami v ta področja bi lahko pospešili evropski prehod in dosegli neto ničelne izpuste do leta 2050,« je dejala Entwistle.
Vodik in CCS
Po osnovnem scenariju poročila naj bi v Uniji z vodikom do leta 2050 pokrili skoraj 10 % povpraševanja po energiji v industriji ter tako nadomestili za 16 % današnje porabe fosilnih goriv v tem sektorju.Zagon prve evropske dražbe za subvencioniranje proizvodnje obnovljivega vodika, katere proračun je 800 milijonov evrov, in naložbe v infrastrukturo za zajemanje ogljika dokazujejo evropsko zavezanost tem tehnologijam. Toda da se v celoti izkoristi njihov potencial, bi morali poskrbeti za njihov razmah in okrepiti čezmejno sodelovanje, je zapisano v poročilu.
»Norveška, Danska, Finska in Španija imajo ugodno lego, da postanejo ključne izvoznice v regionalni trgovini z vodikom znotraj Unije,« so poudarili avtorji in dodali, da bi lahko te države do leta 2050 presegle neto izvozno zmogljivost v višini 5,5 milijona ton na leto. Prav tako je razmah potreben na področju zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS), predvsem ob pričakovanem porastu proizvodnje električne energije, ki do neke mere še vedno temelji na fosilnih gorivih.
Povpraševanje po električni energiji naj bi po WoodMacovem osnovnem scenariju do leta 2050 glede na današnji obseg naraslo za dvainpolkrat, pri čemer bo 82 % električne energije za gospodinjstva proizvedene iz obnovljivih virov energije. Po scenariju neto ničelnih izpustov bi morali obseg obnovljivih virov povečati za 70 %, kar pomeni dodatnih 10 GW na leto.
Entwistle je ob tem poudarila še, da je treba odpraviti ozka grla pri uvajanju tehnologij.
Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
